Če so v časih porajajoče se Cerkve apostoli krščevali kar na ulicah, potem ko so napolnjeni s Svetim Duhom goreče oznanjali vstalega Kristusa, danes, tako pričajo mnogi mladi, najdejo prvi ali ponovni stik s krščanstvom tudi na digitalnih ulicah. Kar se ni spremenilo, je verjetno tiha, neutrudna želja, da se, po avguštinovsko, srce umiri v Gospodu. Hrepenenje po nekaj več od tega, kar ponujajo na policah sodobnega kratkotrajnega užitka in vrženosti v ta svet brez dodanega smisla. Iskanje drugačne vere, kot so bile vere, ki jih v svojem spreobrnjenju in na katehumenski poti opisuje filozof Fabrice Hadjad.

Ta gon – življenju dati smisel in pomen, ki ne pusti spati, vznemirja, kljuva, brbota, četudi je zatrpan, založen, zabetoniran z vsemi mogočimi motilci, enkrat privre na dan. Spodbujen v razponu od škofjeloškopasijonskega strahu pred pogubljenjem in peklenskim trpljenjem do vstajenjskega veselja zmagoslavnega Kristusa, upodobljenega na freski v stari turniški cerkvi.

Na pot iskanja se ...