»Mama, od kod sem prišel?« je vprašanje, ki ga slej ko prej zastavi otrok svojim staršem. Zastavljajo pa si ga tudi odrasli. Odgovore nanj že več kot 20 let iščejo v Slovenskem rodoslovnem društvu. Nanje se obračajo ljudje, ki jih zanimajo njihovi predniki. Društvo so v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa predstavili predsednik društva Peter Hawlina, podpredsednik Robert Fonda, novinar Tino Mamić in Marija Skrt.

Zakaj se ljudje zanimajo za svoje prednike?

Največkrat je razlog predvsem radovednost, niso pa zanemarljivi tudi drugi razlogi: dedne bolezni, travme, ki se prenašajo iz roda v rod, zanima jih, ali so v sorodu s prijatelji, ki nosijo isti priimek, ali morda celo s svojim partnerjem, čeprav je lahko sorodstvo tako daljno, da ne gre za »prepovedano ljubezen«, z vidika genetike pa je lahko pomembno, je poudaril Tino Mamić. Mogoči so tudi premoženjski razlogi, čeprav so redki. Zanimanje za prednike se največkrat pojavi ob prelomnem življenjskem dogodku: smrti starih staršev, rojstvu otroka ali ob nekaterih okroglih obletnicah. Še posebej pa želijo čim več o svojih prednikih in sorodnikih izvedeti potomci Slovencev, ki so se odselili.

Združitev sorodnikov

Slovensko rodoslovno društvo je pomagalo združiti potomce sorodnikov, ki so ostali v Sloveniji, s potomci sorodnikov, ki so odšli v svet s trebuhom za kruhom. To niso zgolj številke, letnice, datumi, imena. Raziskovalci podoživljajo življenje prednikov, iz katerih se lahko naučimo tudi nekaj o sebi. Zgodi se tudi, da potomci o svojih prednikih izvedo neprijetne stvari, vendar je odvisno, kako novico sprejmejo. Tako je neka gospa odkrila, da je bila njena prednica mati treh nezakonskih otrok v 19. stoletju, kar je bilo sramotno in težko, vendar je potomka njeno življenje videla vse prej kot sramotno. Svojo prednico je imela za pogumno žensko, ki je v težkih časih dala življenje trem samorastnikom.

Podoživimo zgodbe naših prednikov

»Ni kralja, ki med predniki ne bi imel pastirja, in ni pastirja, ki med predniki ne bi imel kralja,« je prepričan Hawlina. Zato je brskanje po svojem izvoru vedno polno presenečenj in zanimivih zgodb. Ko te premamijo, da se ozreš vanje, ne moreš nehati, pravijo v društvu. Delček življenja naših prednikov lahko preberemo v reviji Drevesa, ki ga pošiljajo tudi največjim rodoslovnim knjižnicam, tudi v največji, v Salt Lake Cityju. Društvo šteje več kot 200 članov, v kumulativni datoteki pa je do zdaj zbranih že 1,300.000 imen. O njih lahko beremo v referenčnem indeksu na spletu.

Brez državne finančne podpore

Poleg revije izdajajo tudi rodoslovne priročnike, organizirajo rodoslovne konference, se povezujejo z društvi v tujini. Vsak mesec imajo tematsko predavanje. Leta 2010 pa so rodoslovno razstavo pripravili tudi v Slovenskem domu v Clevelandu. Ukvarjajo pa se tudi s sorodnimi področji, kot sta genetika in grboslovje, ki je po mnenju Hawlina sramotno zapostavljeno, nerazumljeno in popačeno.

V društvu si želijo več podpore države, saj se zdaj financirajo le s članarino, delo pa opravljajo volontersko. Pri nas je manj izrazito zavedanje socialne pomembnosti rodoslovja, iz česar bi se lahko razvil tudi turizem. Leta 2012 je Slovenijo tretjič obiskalo 80 Američanov, ki raziskujejo slovenski izvor. Med najbolj znanimi so letalski konstruktor Joseph Sutter, astronavtka Sunita Williams in senator Tom Harkin.