Baziliko Hagia Sophia v Nikeji, ki izvira iz 6. stoletja, v njej pa je zasedal sedmi ekumenski koncil leta 787, so turške oblasti razglasile za mošejo. Kot so poročali turški mediji, se je minulo sredo prvič po nastanku Turške republike leta 1923 z minareta poleg bazilike zaslišal mujezinov poziv k večerni molitvi.

Minaret so poleg svetišča v današnjem Izniku zgradili v času Osmanskega cesarstva. V preteklem letu je bil deležen temeljite obnove. S praznično molitvijo ob začetku praznika žrtvovanja, kurbanbajrama, naj bi bila nekdanja cerkev od včerajšnjega jutra na voljo za muslimanska bogoslužja.

Odločitev pristojnih oblasti, da nekdanjo cerkev, ki so jo doslej uporabljali kot muzej, spremenijo v mošejo, je med Turki sprožila burno razpravo. Umetnostni zgodovinar Selcuk Mülayim z univerze v Marmari poudarja pomen svetišča v zgodovini krščanstva in opozarja, da bo ta korak sprožil proteste po vsem svetu.

Trgovska zbornica v Izniku je odločitev oblasti označila kot popolnoma nerazumno, saj mestece nedaleč od Marmarskega morja živi od turizma. Sporno je tudi, ali oblasti dejansko imajo pristojnost za spreminjanje tovrstne namembnosti stavbe. Predstavniki tamkajšnjega urada so pojasnili, da je mestna skupnost brez pravih pristojnosti svetišče razglasila za muzej, saj ga po njihovih podatkih nikoli ni uporabljala v te namene.

Pred cerkveno zgradbo, ki je bila v minulih letih temeljito obnovljena, je sicer dolga leta stala tabla z napisom 'Muzej', vratar pa je pobiral vstopnino v svetišče.

Nikejska Hagia Sophia je bila leta 787 prizorišče sedmega ekumenskega koncila, ki je ponovno dopustil izdelavo in češčenje svetih podob. V desetletjih pred tem so ikonoklasti uničili na desettisoče ikon v Osmanskem cesarstvu.

Prestolnica starodavnih cesarstev Nikeja je bila tudi prizorišče prvega ekumenskega koncila, ki ga je leta 325 sklical cesar Konstantin. Okoli tristo škofov z vseh delov krščanskega sveta je takrat oblikovalo še danes veljavno veroizpoved, ki se uporablja pri bogoslužjih vseh krščanskih Cerkva. Prvi koncil je bil sklican v cesarjevi palači, katere ruševine danes prekriva bližnje Izniško jezero.

Svetišče Hagia Sophia so ob zavzetju mesta leta 1331 Turki spremenili v mošejo. Po hudem požaru je arhitekt Mimar baziliko obnovil.

Turško mesto Iznik se je do leta 1922 ponašalo s številčno krščansko manjšino. Eno najlepših arhitekturnih umetnin vzhodne Cerkve, Koimesis tes Panagias, so leta 1922 po begu grških čet pred kemalisti uničili. Škodo je tedaj utrpela tudi Hagia Sophia. Svetišče je bilo leta 2007 temeljito obnovljeno, obiskovali pa so ga pretežno krščanski turisti.