Papež Frančišek je zavrnil kritiko svojega novega cerkvenega dokumenta Motu proprio o reformi ugotavljanja ničnosti zakonske zveze. Med letom iz Združenih držav Amerike proti Rimu je včeraj izrecno zavrnil očitek, da je s tem uvedel »katoliško ločitev«. Kot je pojasnil, gre le za pospešitev postopka; neločljivost zakonske zveze s posodobitvijo ni postavljena pod vprašaj. »Tisti, ki mislijo, da je po novem mogoča katoliška ločitev, se motijo«, je dejal sveti oče. »Leteče tiskovke« so na papeških potovanjih že nekaj tradicionalnega.

Zagotovo pa obstajajo številni primeri, v katerih katoliški zakon ni bil sklenjen veljavno, je dodal Frančišek in ob tem opozoril na obdobje, ko je vodil nadškofijo v Buenos Airesu. Tamkjašnjim duhovnikom je vedno svetoval, naj parov ne poročijo, če je bila nevesta noseča in če so želeli zakon nujno skleniti še pred rojstvom otroka. Takšne »poroke v naglici« je več ali manj prepovedal, je pojasnil nekdanji nadškof argentinske prestolnice, saj so bili ti zakoni pogosto sklenjeni pod velikim pritiskom, ob tem pa se je prikrilo veliko nerešenih vprašanj. »Veliko teh zakonov je sicer čisto uspešnih, vendar jim manjka svobode«, je prepričan papež. Obstajajo pa tudi primeri premajhne zrelosti, duševnih bolezni in še veliko razlogov, zaradi katerih je ugotovitev ničnosti povsem primerna.

Frančišek je opozoril, da je z reformo postopka za ugotavljanje ničnosti zakonske zveze po upravni poti izključil enačenje z ločitvijo. Zavrnil je tudi očitek, da je s tem prehitel bližajočo se sinodo o družini. Večina udeležencev lanskoletne sinode se je strinjala s pospešitvijo tega procesa.

Glede medijsko najbolj odmevne sinodalne teme, cerkvenega ravnanja z znova civilno poročenimi ločenimi zakonci, je papež Frančišek kritično označil ožanje razprave zgolj na prejemanje obhajila. To se mu zdi preveč preprosto in »nikakršna rešitev«, je dejal.

Obenem pa je nekaj dni pred začetkom škofovske sinode o zakonu in družini izrazil svoje nasprotovanje, da bi se osredotočili zgolj na to temo. Sinoda se ukvarja z dosti širšimi težavami, denimo z dejstvom, da se vse več mladih danes sploh ne želi več poročiti, da čustveno niso dovolj zreli za zakonsko zvezo, ali pa jim primanjkuje vere, da je zakonska zveza večna.

Zapleteno je tudi vprašanje priprave na zakon. »Pogosto razmišljam, kako se na duhovniški poklic pripravljamo osem let in Cerkev lahko tudi potem zavrne posvečenje, medtem ko za vseživljenjsko zakonsko zvezo priredimo štiri večerna predavanja. Tu nekaj ni povsem v redu«, je dejal papež. Sinoda bi morala nujno najti ustrezne rešitve.

Na vprašanje časnikarja o primeru ameriške uradnice Kim Davis, ki je zaradi ugovora vesti zavrnila sklenitev zakonske zveze med istospolnima partnerjema, je papež poudaril, da je ugovor vesti človekova temeljna pravica. Vsako sodišče bi moralo to pravico priznati, saj je v nasprotnem primeru prizadetemu odvzeta ena izmed osnovnih človekovih pravic. »To je pravica in či si želimo miru, bi morali spoštovati vse pravice.«

Frančišek je časnikarje spomnil na starofrancoski junaški ep o Rolandu, v katerem morajo muslimani izbirati med obglavljenjem ali krščanskim krstom. Četudi ta primer govori zoper krščanstvo: tudi tu je bila očitno kršena pravica do ugovora vesti.

»Skoraj bogoskrunstvo« pa so za papeža Frančiška v zadnjih letih razkriti primeri spolnih zlorab otrok in mladoletnikov s strani katoliških duhovnikov, ki zs Cerkev predstavljajo »veliko preizkušnjo«. Obsežnost teh primerov je daleč onkraj dejansko prizadetega trpljenja: »Vemo, da v številnih okoljih, v družini, v šoli, prihaja do spolnih zlorab, toda če zlorabo zagreši duhovnik, je to še posebej tehtno.« Vpleteni duhovniki so izdali svoj poklic, otroke in mladostnike, ki so jim bili zaupani, da bi ob njih rasli v veri in dobroti. Frančišek je dodal: »Krivi so tudi tisti, ki so te stvari prikrivali, med njimi tudi nekateri škofje. To je nekaj neizrekljivo odurnega.«

Frančišek ve, da imajo številne žrtve spolnih zlorab veliko težav z odpuščanjem svojim nekdanjim storilcem, je pojasnil zbranim časnikarjem in zagotovil, da za žrtve moli in jim ne prigovarja, da morajo to nujno storiti.

V primeru ženske, ki je izvedela, da je njeno hčerko zlorabljal duhovnik, ona pa je po tem izgubila vero in umrla kot ateistka, je papež pojasnil, da jo lahko razume – »in Bog, ki je boljši od mene, jo prav tako razume. Prepričan sem, da je Gospod to ženo vzel k sebi, kajti to, kar je bilo zlorabljeno, je bilo njeno meso, njena hči«. Na Boga pa se lahko vedno obrnemo, kajti On je »prvak v iskanju rešitev«.

Papež se intenzivno ukvarja tudi z vprašanjem obravnave storilcev. Če se nekdo zaveda svojega dejanja in ne prosi za odpuščanje, s tem sam sebi zapre pot do Božjega odpuščanja, je poudaril Frančišek. Z vidika vere lahko v teh primerih le molimo, »da bi Bog odprl zaprta vrata«. To je tudi razlog, da ljudje svoje življenje končajo »težko, slabo in brez Božje nežnosti«, je pojasnil sveti oče.

Na vprašanje o ženskem duhovništvu je papež odgovoril, da je to možnost »po dolgem in temeljitem razmisleku« izključil že Janez Pavel II. »Pa ne zato, ker ženske ne bi bile sposobne opravljati tega poklica. V Cerkvi so ženske pravzaprav pomembnejše od moških, kajti Cerkev je ženska … Priznati moram, da smo že malce pozni s pripravo teologije ženske, na tem področju bo potrebno še veliko storiti.«

Glede nedavno zaključenega spora med Vatikanom in ameriškimi ženskimi redovi pa je Frančišek še enkrat izrecno pohvalil ameriške redovnice: na področju vzgoje in zdravstva delajo »čudeže« - pogosto tudi med revnejšim prebivalstvom – in so zato med Američani izredno priljubljene.

Sveti oče je spregovoril tudi o vprašanju begunske problematike v Evropi. Obsodil je postavljanje pregrad in zidov, s katerimi naj bi odganjali prišleke. »Zidovi niso rešitev«, je dejal: »Vsi zidovi se podrejo, danes, jutri ali čez sto let.« Konkretnih držav v odgovoru ni navedel, pozval pa je k mednarodnemu sodelovanju pri reševanju begunske problematike, kajti trajnejše rešitve je mogoče najti le s pomočjo dialoga.

Papež je omenil tudi preganjanje kristjanov s strani »Islamske države«. Sam meni, da bombardiranje položajev islamskih skrajnežev prav tako ne bo prineslo rešitve. »Takoj, ko slišim: bombardirajo, smrt, kri, moram ponoviti, kar sem dejal že v ameriškem kongresu in na sedežu Združenih narodov: to so stvari, ki se jim moramo izogibati. Natančnega položaja pa ne poznam, političnega položaja ne bi mogel ocenjevati#«, je pojasnil.

Frančišek je izrazil zahtevo po ostrejšem boju proti vzrokom za begunstvo v državah, od koder begunci prihajajo. Izkoriščanje Afrike se mora končati. Celina po mnenju papeža Frančiška potrebuje vlaganje denarja.

Vir: Kathpress
Foto: splet