Kot so zapisali v odboru, Maria Ressa v luči svobode izražanja razkriva zlorabo moči, uporabo nasilja in naraščajoče avtoritarnosti v svoji domovini Filipinih, Dmitrij Muratov pa že desetletja brani svobodo govora v Rusiji, v zadnjem času v vedno zahtevnejših pogojih.

Odbor je oba nagrajenca izpostavil kot »predstavnika vseh časnikarjev, ki se postavljajo za ta ideal (svobode izražanja) v svetu, v katerem se demokracija in svoboda tiska soočata z vse večjimi pritiski«.

Maria Angelita Ressa, rojena leta 1963, je filipinska časnikarka in avtorica, soustanoviteljica in izvršna direktorica filipinskega spletnega preiskovalnega časnikarskega portala Rappler, ki ga je leta 2012 soustanovila s kolegi, ter prva neodvisna filipinska Nobelova nagrajenka. Pred tem je skoraj dve desetletji delala za CNN kot vodilna raziskovalna poročevalka v jugovzhodni Aziji. 

Maria Ressa FOTO: Wikipedia

Nobelov odbor je v utemeljitvi zapisal, da portal Rappler kritično ocenjuje »kontroverzno, morilsko kampanjo proti mamilom«, ki jo vodi filipinski predsednik Rodrigo Duterte. Število smrti je tako visoko, so zapisali, da predstavlja ta kampanja vojno proti lastnemu prebivalstvu.

Ressa in Rappler so tudi dokumentirali, kako na Filipinih uporabljajo družbene medije za širjenje lažnih novic, nadlegovanje nasprotnikov in manipuliranje javne razprave.

Dmitrij Andrejevič Muratov, rojen leta 1961, je ruski časnikar in glavni urednik ruskega časopisa Nova Gazeta. Časnik je urejal v letih med 1995 in 2017. Nobelov odbor je v utemeljitvi zapisal, da je »časnik zaradi poročanja, ki temelji na dejstvih, in profesionalne integritete pomemben vir informacij glede zamolčanih vidikov v ruski družbi, kar drugi mediji redko omenijo. Nova Gazeta že vse od ustanovitve objavlja kritične članke glede številnih primerov, od korupcije, policijskega nasilja, nezakonitih aretacij, volilnih prevar in 'tovarn trolov' do uporabe ruske vojske znotraj in zunaj Rusije«.

Dmitrij Muratov FOTO: Wikipedia

Nasprotniki Nove Gazete so odgovorili z nadlegovanjem, grožnjami, nasiljem in smrtjo. Od začetka delovanja časopisa je bilo ubitih šest novinarjev, med njimi tudi Ana Politkovska, ki je pisala o vojni v Čečeniji.

Po mnenju Nobelovega odbora pa »odgovorni urednik Muratov kljub umorom in grožnjam ni pripravljen opustiti neodvisnega delovanja časnika. Vseskozi je branil pravico časnikarjev, da pišejo karkoli in o čemerkoli želijo, dokler spoštujejo profesionalne in etične standarde svojega poklica.«

Lansko leto je Nobelovo nagrado za mir prejela mednarodna organizacija Svetovni program za hrano (WFP) za njena prizadevanja v boju proti lakoti, za prispevek pri izboljšanju pogojev za mir na žariščih in za prizadevanje za preprečitev zlorabe lakote kot orožja. Leta 2015 je bil med nominiranci tudi papež Frančišek, tistega leta pa so to prestižno nagrado podelili tunizijski četverici za dialog.

Ta teden razglašena že večina letošnjih Nobelovcev

Ta teden so iz Nobelovega odbora že sporočili letošnje prejemnike Nobelovih nagrad za večino področij. Nagrado za fiziologijo in medicino prejmeta ameriški fiziolog David Julius in armensko-ameriški molekularni biolog Ardem Patapoutian za odkritje receptorjev za temperaturo in dotik.

Letošnji Nobelovi nagrajenci za fiziko so japonsko-ameriški znanstvenik Syukuro Manabe, Nemec Klaus Hasselmann in Italijan Giorgio Parisi za prispevek k vzpostavljanju podnebnih modelov in razumevanju kompleksnih fizikalnih sistemov.

Nobelovo nagrado za kemijo sta prejela Nemec Benjamin List in britansko-ameriški znanstvenik David MacMillan za razvoj orodja za gradnjo molekul, imenovanega asimetrična organokataliza, pomembnega pri izdelavi zdravil.

Nobelov nagrajenec za književnost je tanzanijski romanopisec Abdulrazak Gurnah, ki živi v Veliki Britaniji, nagrado pa si je prislužil za »brezkompromisno in sočutno obravnavo učinkov in posledic kolonializma in usode beguncev v prepadu med kulturami in celinami«.

V ponedeljek bodo iz Nobelovega odbora sporočili še letošnjega prejemnika nagrade za ekonomijo.