Papež Frančišek je namreč že tretjič v zadnjih nekaj dneh imenoval novega člana oz. članico omenjene akademije, poroča avstrijski Kathpress. Po navedbah Radia Vatikan je 62-letna Stricklandova prestižno nagrado prejela skupaj s profesorjem Gerardom Mouroujem za iznajdbo metode za proizvajanje visokointenzivnih, ultrakratkih optičnih pulzov in je tretja ženska, ki je doslej prejela Nobelovo nagrado za fiziko.

Stricklandova je tretja ženska, ki je doslej prejela Nobelovo nagrado za fiziko.

Donna Theo Strickland je profesorica optične fizike na Oddelku za fiziko in astronomijo Univerze Waterloo v Kanadi. Rodila se je 27. maja 1959 v Guelphu, diplomirala je na Univerzi McMaster v Hamiltonu (Kanada), doktorat iz fizike, s specializacijo na področju optike, pa je končala na Univerzi Rochester v Združenih državah Amerike.

Razvoj metode, ki ga danes redno uporabljajo pri operacijah

Skupaj s profesorjem Gerardom Mouroujem je leta 1985 razvila metodo za proizvajanje ultrakratkih in visokointenzivnih optičnih pulzov z laserji, ki jih vsako leto po vsem svetu uporabljajo pri milijonih korektivnih operacijah oči, posebej v primeru kratkovidnosti. Kakor je bilo zapisano v obrazložitvi Nobelove nagrade, sta znanstvenika zaslužna za odkritje metode za »proizvajanje najkrajših in najintenzivnejših laserskih pulzov, ki jih je ustvarilo človeštvo«. Omenjena metoda je omogočila načrtovanje »naprednih natančnih instrumentov, ki odpirajo vrata novim področjem raziskovanja ter številnim aplikacijam na področju medicine in industrije.«

Tretja ženska, ki je prejela Nobelovo nagrado za fiziko

Kot spominjajo pri Radiu Vatikan, je Donna Strickland šele tretja ženska, ki je prejela odlikovanje Švedske akademije za fiziko: prva je bila Marie Curie (1903) za raziskovanje na področju radioaktivnosti, druga pa ameriška znanstvenica nemških korenin Maria Goeppert Mayer (1963), ki je bila nagrajena za odkritja glede zgradbe jedrske lupine.

Fizika je zabavnejša od inženirstva.

Delo v Kanadi in ZDA

Trenutno je Donna Theo Strickland profesorica optične fizike na Oddelku za fiziko in astronomijo Univerze Waterloo v Kanadi, kjer nadaljuje z raziskovanjem ultrahitrih, kratkih in visokointenzivnih laserskih tehnik. Je tudi članica Optičnega združenja (The Optical Society) – med letoma 2011 in 2013 je bila podpredsednica, od leta 2013 pa predsednica ustanove. Poleg tega je tudi članica Nacionalne akademije znanosti Združenih držav Amerike.

Stricklandova je bila »vedno zelo dobra v matematiki in fiziki« in se je rada igrala z laserji, zato je s tem nadaljevala in »ni poslušala nič drugega«. Opisujejo jo kot pozitivno žensko, ki je polna energije. Dejala je, da je bila v mladosti v dvomu, ali naj se posveti inženirstvu ali fiziki, ki je po njenih besedah morda bolj »zabavna«. Po magisteriju s področja laserjev in elektro-optike se je odločila, da bo nadaljevala po poti fizike. To področje se ji je priljubilo in ga je želela natančneje preučiti. Čez manj kot deset let je prišla do revolucionarnih odkritij.

V zadnjih dneh trije nove člane Papeške akademije znanosti

Minulo soboto je papež Frančišek za novo članico Papeške akademije znanosti imenoval 65-letno ameriško kemičarko in podnebno izvedenko Susan Solomon, v petek pa 70-letnega tajvanskega epidemiologa in politika Chen Chien-jena.