Foto: Tatjana Splichal

29. oktobra vsako leto zaznamujemo svetovni dan možganske kapi. To je bolezen, za katero vsako leto na novo zboli več kot 4.000 Slovencev, predvsem starejših od 50 let. Na predlog Združenja bolnikov za Cerebrovaskularno boleznijo Slovenije je Slovenska škofovska konferenca določila, da bo opoldansko zvonjenje v torek, 29. oktobra, namenjeno ozaveščanju, da je zdravje Božji dar, za katerega moramo skrbeti in znati razumeti sporočila telesa, še preden nas bolezen z vsemi svojimi posledicami prehiti. Prav tako naj bo opoldanska molitev zahvala Mariji, Materi Božji, ki jo v litanijah nazivamo tudi Zdravje bolnikov.

O tej pobudi, delu zdravnika in možganski kapi smo se pogovarjali z mednarodno priznanim kardiologom prof. dr. Markom Nočem, ki ima že več kot 30 let zdravniške prakse doma in v ZDA. Od leta 2000, ko se je dodatno specializiral za interventno kardiologijo, je opravil več kot osem tisoč interventnih posegov. Pod njegovim vodstvom je ekipa UKC v Ljubljani dosegla, da se je v zadnjih 20 letih bolnišnična umrljivost zaradi srčnega infarkta zmanjšala za trikrat, nenadnega srčnega zastoja pa dvakrat, kar našo osrednjo bolnišnico na področju akutne kardiologije postavlja na evropski zemljevid. Od leta 2002 je predstojnik Centra za intenzivno interno medicino in profesor interne medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Je član Evropske akademije znanosti in umetnosti ter izredni član SAZU.

Celoten intervju si preberite v časopisu Družina.

Širša javnost ga sicer najbolj pozna kot vztrajnega borca proti nepravilnostim v zdravstvenem sistemu, pri javnih nakupih medicinskega materiala in borca proti korupciji v lastnih vrstah, a v resnici je v prvi vrsti predvsem »vrhunski kardiolog in pokončen človek«, ga opisujejo kolegi in prijatelji.

Po mašah bodo pred cerkvami strokovnjaki merili krvni tlak. Kot kardiolog podpirate tako pobudo?

Se lahko pošalim? Upam, da duhovniki pri pridigi vernikom ne bodo preveč dvignili pritiska (nasmeh). Seveda, zdi se mi zelo dobra pobuda! Ni pa visok krvni pritisk edini ubijalec sodobnega sveta. Ob tem bi opozarjal tudi na prenehanje kajenja, redno telesno aktivnost, zdravo prehrano in vzdrževanje normalne telesne teže, izmero krvnih maščob in sladkorja. Gre za cel »paket« dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja. Držimo se tega, kar je zapisal že apostol Pavel: »Naše telo je tempelj Svetega Duha.« Za tempelj pa moramo skrbeti. Kardiolog dr. Marko Noč ob svetovnih dnevih srca in možganov: »Apostol Pavel pravi, da je naše telo tempelj Svetega Duha. Za tempelj pa moramo skrbeti.«

Kaj se v resnici zgodi v telesu, ko rečemo, da je nekoga kap?

Kap je ljudski pojem, k temu pa spadajo vsaj tri zelo različna stanja. Eno je srčni infarkt, ko bolnika boli v prsih, ker se je s krvnim strdkom zaprla ena od koronarnih arterij. Kap imenujejo ljudje tudi nenaden srčni zastoj, ko nekdo pade kot pokošen in obleži brez znakov življenja. Imamo pa še možgansko kap, ko del telesa nenadoma ohromi, ker je v tem primeru krvni strdek zamašil eno izmed možganskih žil. Vsako izmed teh treh stanj zahteva svoj način zdravljenja. Pri vseh pa je za uspešno zdravljenje ključno pravilno in pravočasno ravnanje laika, ki je ključen za nadaljnje uspešno zdravljenje v bolnišnici.

Koliko interventnih kardioloških posegov ste že opravili v karieri?

(odpre datoteko v računalniku) Če posegom v Kliničnem centru od leta 2000 prištejem še posege v ZDA in tiste na kliniki Medicor v Izoli, kjer delam že 14 let, pridem do številke 8500.

Je pri toliko prakse poseg že rutina? Še lahko pride do napačne odločitve?

Noben poseg zame ni rutina. Vedno gre za človeka, vedno želim narediti najboljše. Seveda pa sem samo človek, zgodi se, da slabo ocenim stvari, da pride do komplikacij. Nisem Bog. Kdor pravi, da nima komplikacij in da je stoodstotno uspešen, ta nič ne dela ali pa laže.

Celoten intervju si preberite v časopisu Družina.