Pravoslavni verniki danes obhajajo badnji dan, ob koncu katerega bodo pričakali Jezusovo rojstvo. Zvečer bodo po običaju zažigali hrastova polena, ki jih imenujejo badnjak. Kot pojasnjuje paroh Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji, Peran Bošković, je božič v njihovem občestvu predvsem družinski praznik in praznik veselja, zato je namenjen povezovanju družine in molitvi.

Kot je paroh Bošković povedal za STA, poskušajo v pravoslavni Cerkvi v času božiča čim bolj utrjevati družinske vezi ter se posvečati molitvi in bogoslužju. S tem se med drugim želijo izogniti tudi preveliki komercializaciji praznika. Kot je poudaril, smo pred Bogom vsi enaki, molitev in bogoslužje pa sta dosegljiva vsakemu človeku, ne glede na to, koliko denarja ima.

Na današnji badnji dan, ki pomeni bdenje oziroma pričakovanje, bodo pravoslavni verniki v pričakovanju praznika v svoje domove prinesli slamo in tako simbolično ustvarili skromen prostor, v kakršnem se je pred dvema tisočletjema rodil Jezus.

Pri večernem bogoslužju bodo zažigali in posvetili hrastova polena, ki jih imenujejo badnjak, nato jih bodo razdelili vernikom, ki jih bodo kot znamenje novorojenega Jezusa odnesli domov. Na božično jutro bodo po pravoslavnih cerkvah obhajali jutranja bogoslužja, ki jih ponekod pripravljajo že opolnoči, drugod pa v skladu z izročilom v zgodnjih jutranjih urah.

Ob njihovem prazniku je pravoslavnim vernikom voščil tudi papež Frančišek.

Vir: STA / RV / M. M. Š.
Foto: arhiv Družine (T. S.)