Paraolimpijci se veselijo trenutnih uspehov naših olimpijskih športnikov, pa tudi sami se že vneto pripravljajo in pilijo formo pred skorajšnjih začetkom paraolimpijskih iger v Tokiu.

Dejan Fabčič bo na paraolimpijskih igrah nastopil že v svojem tretjem športu. Odločitve, da je bil izbran za nosilca slovenske zastave, je bil zelo vesel. 

Glede na to da so to moje že tretje paraolimpijske igre, lahko povem, da sem zastavonoše vedno občudoval. To so bili vrhunski športniki ali pa ljudje s posebno zgodbo. Zato se mi zdi kar neverjetno, da bom sedaj tudi jaz na tem mestu! To si štejem v veliko čast.

Izbira o nosilcu zastave, je bila kot vedno težka, je o njegovem izboru pojasnil dr. Boro Štrumbelj, vodja letošnje paraolimpijske odprave v Tokio. Dejan Fabčič, sicer vzoren športnik in zdravnik je bil izbran zato, ker so se z odločitvijo hoteli zahvaliti vsem zdravnikom in medicinskemu osebju, ki v COVID časih požrtvovalno skrbi za naše zdravje. Tudi Dejan Fabčič je v tem obdobju delal kot zdravnik, sočasno treniral in se uspel uvrstiti na paraolimpijske igre. Na zaključni slovesnosti bo nosilec zastave najmlajši športnik v slovenski odpravi v Tokiu, Tim Žnidaršič Svenšek. 

Dejan Fabčič se s tekmovalnim parašportom ukvarja od leta 2002. S plavanjem je začel 2008 v Pekingu in zasedel 6. in 7. mesto na 100 metrov hrbtno in prsno. Leta 2016 je bil v Braziliji 6. s parakajakom. To leto s trenerko Brino Božič potuje v Tokio, kjer se bo preizkusil v paralokostrelstvu.

Dejan Fabčič sicer dela kot zdravnik interne medicine in vodja ambulante za bolezni ščitnice in diabetes v Novi Gorici. Sam se je leta 1977 rodil z redko telesno okvaro, zaradi katere ne more pregibati kolen in gležnjev. 

Ostanite pozitivni, sledite sanjam, četudi se na prvi pogled zdijo nemogoče. Lotite se, poskusite, z delom je uresničljivo marsikaj. Če je meni uspelo ob kar težki življenjski zgodbi, lahko uspe vsakemu. Vsaj nekaj. Morda rezultat ne bo viden takoj. Ampak čez nekaj let včasih sledi spoznanje, da je bila določena stvar nujno potrebna, da si šel stopničko višje in dosegel drugi cilj. (citat je iz članka, objavljenega v tiskani prilogi Naša družina)