Francoski časnik Le Monde je minulo soboto objavil novico, da je zgodovinar Jacques Dalarun našel rokopis, ki prinaša nov življenjepis o sv. Frančišku. Kot na brezjanski spletni strani www.marija.si piše p. dr. Robert Bahčič, je najdba za razumevanje in preučevanje življenja svetega Frančiška izrednega pomena.

Rokopis je bil hranjen v zasebni zbirki v Združenih državah Amerike, Francoska narodna knjižnica v Parizu pa ga je odkupila za 60.000 evrov. Nov življenjepis o sv. Frančišku naj bi napisal Tomaž Čelano med svojim prvim in drugim življenjepisom o sv. Frančišku.

Jacques Dalarun omenja, kako je že septembra lani prejel vest od Seana L. Fielda, laika, profesorja na univerzi v Vermontu, v ZDA, da je odkril rokopis. Po Dalarunovih besedah je to delo Tomaža Čelana, ki se je obrnil na takratnega generalnega ministra brata Elija in mu povedal, da so se nekateri bratje pritožili, češ da je njegov (prvi) življenjepis o sv. Frančišku predolg in ga prosijo, naj naredi kratek povzetek. Tomaž Čelano v uvodu napiše, da mu je ravno brat Elija, ki je bil generalni minister med leti 1232 in 1239, posredoval potrebne podatke, da je lahko napisal prejšnji življenjepis.

Po Dalarunovem mnenju je novi življenjepis potrebno datirati okrog leta 1230. Najdeni kodeks je velik 120 × 82 mm in ima 122 listov. V kodeksu se nahajajo različni izbori vsebin, zbirke pridig, Opomini sv. Frančiška in razlaga očenaša. Če letnica nastanka kodeksa drži, to pomeni, da je bil napisan le nekaj let po smrti sv. Frančiška. V prid temu govori dejstvo, da si po odstavitvi brata Elije leta 1239 kasneje niso upali prepisovati tega dela, ker je v njegovem uvodu prevelik poudarek o generalnem ministru bratu Eliju.

Francoski zgodovinar meni, da novi življenjepis globlje spregovori o Frančiškovem uboštvu in njegovi ljubezni do vsega stvarstva. Tomaž Čelano je bil duhovno globok človek in ni nikoli prenehal razmišljati o Frančiškovih besedah ter naukih. Pri vprašanju uboštva gre za nov konkreten poudarek, da je potrebno imeti enako obleko, kakor jo imajo ubogi ter da je potrebno jesti enako hrano, kot jo jejo ubogi. Poglobljena je tudi tema o vesoljnem bratstvu. Vsi smo različni, vsi bratje, ker vsi izhajamo od istega Stvarnika. Frančišek je imel rad ljudi in živali, ker smo vsi sinovi istega Stvarnika. Dalarun pravi, da je poganska misel, če rečemo, da je Frančišek imel rad naravo.

Po Dalarunovih besedah je novost tudi pri opisu Frančiška, ko ga srečamo v Rimu. V 12. poglavju Legende treh tovarišev beremo, kako je Frančišek šel v Rim skupaj s prvimi brati, torej že po svojem spreobrnjenju, da bi jim papež potrdil način življenja. V tem novem življenjepisu pa najdemo verjetno starejši zapis, ki govori, da je Frančišek šel v Rim po svojih trgovskih opravilih in da ga je blizu trga sv. Petra očarala revščina prosečih ljudi. Ob tem prizoru se je Frančišek vprašal, ali bi bil sposoben živeti nekaj podobnega. Frančišek je predstavljen v novi luči. Tomaž Čelano vedno znova postreže z novimi konkretnimi poudarki in podatki.

Do podobnega odkritja je prišlo leta 1976, ko je p. Giovanni Boccali s pomočjo sester klaris odkril Frančiškovo spodbudo ubogim sestram (Besede ubogim sestram / Audite poverelle).

Vir: www.marija.si / M. M. Š.

Foto: arhiv Družine (T. S.)