V Jeruzalemu so pred kratkim za javnost odprli dva tisoč let star jarek. Kot poročajo pri Radiu Vatikan, so ga izkopali v bližini vodnjaka Siloa, kjer ga je leta 1867 prvi odkril britanski arheolog Charles Warren. Starodavni vodovod je bil zgrajen pod najstarejšim delom mesta in meji na področje tempeljskega griča, ki je zelo pomembno tako za Jude kot muslimane. V širino meri od enega do treh, v višino pa od enega do dveh metrov. Ponekod seže tudi od petnajst do dvajset metrov v globino.

Arheologi so prepričani, da jarek teče do doline Tyropeion, ki je najnižje področje Jeruzalema. Cesta, ki se dviga nad njim, je tlakovana in glede na njene dimenzije je mogoče sklepati, da je morala imeti velik pomen. Najverjetneje izvira iz druge polovice prvega stoletja po Kristusu. Štirideset metrov ceste, kolikor so je izkopali, se nahaja pol kilometra južneje od tempeljskega griča. S tega kraja, kakor domnevajo arheologi, so se romarji začeli vzpenjati proti templju.

Verjetno je torej, da je prav to pot prehodil tudi Jezus. Ti kraji so namreč omenjeni v Svetem pismu, in sicer v devetem poglavju Janezovega evangelija, kjer je zapisano, kako je Jezus ozdravil sleporojenega. Potem ko je pljunil na tla in s slino naredil blato, mu je z njim pomazal oči, nato pa mu je naročil, naj gre in se umije v vodnjaku Siloa.