Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Nova Gorica – medetnična integracija

Za vas piše:
Ivo Žajdela
Objava: 28. 04. 2021 / 20:47
Oznake: Družba
Čas branja: 6 minut
Nazadnje Posodobljeno: 28.04.2021 / 21:24
Ustavi predvajanje Nalaganje
Nova Gorica – medetnična integracija

Nova Gorica – medetnična integracija

Goriška Mohorjeva družba je izdala knjigi Dejana Valentinčiča Medetnična integracija v lokalnem okolju in Marjana Drufovke V samostojnosti je moč.

Goriška Mohorjeva družba je izdala knjigi Dejana Valentinčiča Medetnična integracija v lokalnem okolju in Marjana Drufovke V samostojnosti je moč.




Medetnična integracija v lokalnem okolju: primer Nove Gorice in Gorice

V znanstveni monografiji Medetnična integracija v lokalnem okolju – primer Nove Gorice in Gorice se dr. Dejan Valentinčič osredotoča na analizo družbene dinamike v etnično raznolikem lokalnem okolju, tematika, ki je danes v ospredju znanstvenega, strokovnega in političnega interesa ter postaja vse bolj aktualna in središčnega pomena za moderne demokratične države 21. stoletja, kot tudi izziv upravljanja raznolikosti in zagotavljanja manjšinskih pravic v etnično raznolikih družbah.

Avtor knjige, habilitirani docent na Novi univerzi za področje ustavnega prava in človekovih pravic, habilitirani docent za področje politologije na Fakulteti za uporabne družbene študije, vodja raziskovalne skupine Inštituta ASEF za izobraževanje in raziskovanje, od marca 2020 tudi državni sekretar na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, je s to knjigo opravil obsežno raziskovalno delo, predvsem pa pilotno študijo, ki vsebuje bogate informacije o realnosti medetničnih odnosov.


Primerja vključenost v družbo priseljencev različnih narodnosti

Avtor se v knjigi posveča vprašanju integracije priseljenskega prebivalstva na območju Mestne občine Nova Gorica. Primerja vključenost v družbo priseljencev in njihovih potomcev različnih narodnosti, primerja razlike v ekonomski, politični in kulturni integraciji, hkrati pa ugotavlja, kako so v Sloveniji na lokalnem nivoju udejanjane nacionalne migracijske politike.

Opravil je tudi primerjavo s sosednjo občino Gorica in primerjal vključevanje priseljencev v obeh lokalnih okoljih. Vprašal se je, ali bi se Nova Gorica lahko za prihodnost kaj naučila iz izkušnje Gorice, upoštevajoč, da Nova Gorica skorajda še nima priseljencev iz neevropskih držav, v Gorici pa je njihove prisotnosti že precej.


Pogled na Novo Gorici in Gorico s Škabrijela. Foto: Ivo Žajdela


Uspešnost integracija priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije

Ker medetnična integracija ne zadeva le pristojnosti lokalne skupnosti, se avtor v teoretičnem delu najprej ukvarja z vprašanjem različnih modelov vključevanja migrantov (multikulturalizem, asimilacija) v različnih državah sveta.

Da bi bili teoretični koncepti bralcu bolj zanimivi, njihovo delovanje v praksi prikaže na primeru slovenskih izseljenskih skupnosti – s katerimi državnimi politikami so bili soočeni slovenski prišleki in kako je to vplivajo na položaj in ohranjanje slovenskih skupnosti.

Avtor nadaljuje z opisi politik integracije na nivoju Republike Slovenije, kako Slovenija upravlja etnično raznolikost, izvaja manjšinsko varstvo in kako poteka medetnična integracija. Pri tej analizi družbene dinamike ponuja vpogled tudi v sosednjo Italijo.

Nato se je posvetil osrednji problematiki, kako uspešna je integracija priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije, ki živijo na območju Mestne občine Nova Gorica, pri kateri je primerjal stopnjo ekonomske, politične in kulturne integracije. S krajšo primerjavo je raziskavo razširil na sosednjo obmejno občino Gorica.


Nova Gorica: posebej zanimiv primer za preučevanje

Tematike se je avtor lotil z dveh vidikov. Prvi, teoretični del monografije predstavlja različne teorije upravljanja medetničnih odnosov in vključevanja priseljencev v novo družbo.

V drugem, empiričnem, pa tudi osrednjem delu knjige se študija koncentrira na Mestno občino Nova Gorica, ki je, kot pravi avtor, »zaradi svoje lege, nastanka ter narodnostne in nasploh družbene sestave posebej zanimiv primer za preučevanje, obenem pa tudi toliko sorodna ostalim slovenskim mestom, da se da ugotovitve tudi delno posplošiti za občo situacijo glede medetnične integracije ter potenciala za medetnične konflikte v slovenski družbi.«

Empirični del temelji na izvedenih intervjujih in anketah s pripadniki šestih narodov, predstavniki številčno najmočnejših skupin priseljenskega porekla v občini Nova Gorica, ki izvirajo iz drugih republik bivše Jugoslavije (Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi). V ospredju je predvsem vprašanje, kako uspešna je njihova integracija.


Pogled na Novo Gorici in Gorico s Svete Gore. Foto: Ivo Žajdela


Primer Gorice pokaže, kateri izzivi čakajo ne le Novo Gorico

Primerjava z čezmejno goriško občino daje knjigi posebno vrednost, saj pokaže naravnost, kateri izzivi čakajo ne le Novo Gorico, ampak celotno Slovenijo. Pričakovati je zelo sorodne trende glede nadaljnjega priseljevanja iz tujih, tudi neevropskih držav, kar Gorica doživlja že zdaj, zato je primerjava integracije teh populacij odlična iztočnica za analizo, koliko je Nova Gorica sploh pripravljena na integracijo novih migracijskih valov, ki jih lahko pričakuje v prihajajočih desetletjih.

Knjiga obsega 413 strani in bralcu ponuja tudi slikovno gradivo, predvsem pa je bogato opremljena s tabelami in grafi, ki omogočajo jasnejši prikaz rezultatov in boljše razumevanje predstavljene vsebine.


Marjan Drufovka: V samostojnosti je moč

Zbornik Marjana Drufovke V samostojnosti je moč je izšel ob 70. obletnici Kmečko delavske zveze za Števerjan, sekcije stranke Slovenske skupnosti, katere ustanovitev je bila obeležena 22. februarja 2021.

Gradivo je zbral, uredil in napisal besedila Marjan Drufovka, podžupan občine Števerjan in politični tajnik sekcije Slovenske skupnosti za Števerjan.

Gre za bogato zasnovan zbornik, ki prinaša dragocene podatke o zgodovini občine in njene politične stvarnosti.

Zbornik bogatijo dokumentarne fotografije, arhivski izrezki člankov, ki so bili objavljenih v raznih časopisih, in pogovori s posamezniki, stebri vaške skupnosti, ki so s svojimi izkušnjami in zagnanostjo prispevali k uspešnejšemu delu števerjanske sekcije.

Pomembna je tudi objava zgodovinskega pregleda Kmečko delavske zveze izpod peresa prof. Petra Černica.



Leta 1951 so postavili temelje Kmečko delavski zvezi za Števerjan

Letošnja obletnica je za celotno števerjansko skupnost pomemben dogodek. Minilo je že 70 let od 22. februarja 1951, ko so se domačini zbrali v hiši pri Faberževih na Klancu in postavili temelje Kmečko delavski zvezi za Števerjan.

Zamislili so si zvezo, ki naj ne bi bila strogo politična in bi ob upravljanju občine nudila občanom tudi pomoč na socialnem, gospodarskem in kulturnem področju.

V tem dolgem obdobju sedmih desetletij smo doživeli epohalne spremembe na vseh področjih tudi v naši mali goriški politični areni, a vendar takrat zastavljena temeljna načela še danes držijo, saj se vidni predstavniki današnje stranke Slovenske skupnosti stalno izkazujejo na občinski in deželni ravni z reševanjem potreb vseh prebivalcev, tudi italijansko govorečih.

Skrbijo za razvoj kmetijstva, gospodarstva, za neoporečnost teritorija, za ohranitev ter utrditev slovenskega jezika.

Knjigi na pot sta uvodne misli napisala Damijan Terpin, bivši deželni tajnik in član deželnega tajništva Slovenske skupnosti, in Lojze Peterle, prvi predsednik demokratično izvoljene vlade Republike Slovenije.


Cerkev v Števerjanu. Foto: Ivo Žajdela

Kupi v trgovini

Novo
Konec krščanske civilizacije
Filozofija in esejistika
22,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh