Je avtorica številnih strokovnih prispevkov, predvsem pa monografij: Kamničani med izročilom in sodobnostjo (1998), Na poti v Kamnik (2016), Poslušajte štimo mojo – Potujoči pevci na Slovenskem (2020). Za zadnji dve je bila nagrajena s priznanji Odlični v znanosti, leta 2020 pa ji je Slovensko etnološko društvo za življenjsko delo podelilo Murkovo nagrado. 

Sodelujoči v kulturnem večeru v Kamniku, dr. Marija Klobčar je v sredini. FOTO: Jožef Pavlič

Nova monografija o spominu na naravne nesreče

Svojim monografijam je te dni dodala novo: Zvonovi so sami zapeli: Naravne nesreče in kolektivni spomin. Izdal jo je ZRC SAZU Glasbenonarodopisni inštitut. Predstavila jo je 21. maja zvečer številnim obiskovalcem v dvorani Frančiškanskega samostana v Kamniku. 

Podatki o predstavitvi knjige in prirediteljih kulturnega dogodka. FOTO: Jožef Pavlič

Avtoričino zadnje znanstveno delo je v uvodu v izjemen večer predstavila predsednica Društva sv. Jakob Kamnik dr. Marjeta Humar. Glasbeno sta ga obogatila citrar Tomaž Plahutnik in pevka Ana – njegova hči, ki je z velikim čutom zapela tri pesmi po izboru same pisateljice, da so se skladale z vsebino knjige. 

Na citre je igral Tomaž Plahutnik, pela pa njegova hčerka Ana. FOTO: Jožef Pavlič

Zamolčana tragedija iz leta 1348

V knjigi je Marija Klobčar najprej spregovorila o zgodovini mesta Kamnik in odteklem jezeru, glavno pozornost pa je posvetila katastrofalnemu potresu leta 1348. Ta velika naravna nesreča, ko se je prelomila gora Dobrač in zasula številne slovenske vasi v Ziljski dolini, je povzročila veliko hudega tudi na sedanjem slovenskem ozemlju – bilo je veliko mrtvih, mesta in gradovi so bila močno prizadejana. 

Navdušeni obiskovalci so predavateljico dr. Marijo Klobčar nagrajevali s ploskanjem. FOTO: Jožef Pavlič

Po nesreči so se začeli na slovensko ozemlje naseljevati Nemci, ki so izpodrivali Slovence na severnem slovenskem poselitvenem ozemlju. Žal so o tem potresu iz neznanih razlogov premalo pisali – eden od verjetnih razlogov je bil ta, da ne bi ljudi v že tako hudi stiski še bolj preplašili. Kje vse in kakšne so bile posledice tega potresa, je znanstvenica prikazala na posebni karti. 

Slovenski kraji in gradovi, ki naj bi utrpeli posebej veliko škodo ob potresu leta 1348. FOTO: Jožef Pavlič

Sledi nekdanjega jezera pri Kamniku

Predavateljica je spregovorila tudi o slovenskih krajih, gorah, rekah, gradovih in jezerih pred potresom leta 1348 ter po njem. Dotaknila se je slovenskih poimenovanj, povezanih s potresom, in nekoč precej obsežnejše poselitve Slovencev kot danes.

Kamniško jezero - legenda ali resnica? FOTO: Jožef Pavlič

Posebej je izpostavila območje Kamnika in domnevno nekdanje jezero med Starim in Malim gradom. Ob tem je omenila številne zanimivosti in ljudska izročila, povezana s tem območjem: Šutno, zvonjenje ob treh popoldne v Nevljah, priveze za čolne, pripovedi o zmaju ter Veroniki oz. ribi Faroniki, pa tudi arheološka odkritja. Po njenem mnenju vse to kaže, da je jezero tam nekoč res obstajalo, čeprav imajo strokovnjaki o tem različna mnenja. Več v posebnem pogovoru z avtorico.

Avtorica knjige dr. Marija Klobčar je napisala veliko posvetil številnim kupcev knjige. FOTO: Jožef Pavlič