Zapri
Iskanje

Nova migracijska strategija: bolj humani, ampak na čigav račun

Za vas piše:
Blaž Čermelj
Objava: 04. 08. 2022 / 10:20
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 05.08.2022 / 09:58
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Nova migracijska strategija: bolj humani, ampak na čigav račun

Nova migracijska strategija: bolj humani, ampak na čigav račun
Število ilegalnih migracij se je letos v primerjavi z lani povečalo kar za 80,4 odstotka. FOTO: Tatjana Splichal
Na ministrstvu za notranje zadeve že dlje časa pripravljajo celovito migracijsko strategijo, s katero želijo doseči, da bi bila njena ključna vodila solidarnost, vključevanje in spoštovanje človekovih pravic. Tako je v zadnjih mesecih skoraj povsem izginilo vračanje ilegalnih migrantov na Hrvaško, z meje pa se odstranjuje bodeča žica. Toda kljub vloženim prošnjam skoraj noben od migrantov ne ostane v Sloveniji.

Slovenska policija je v obdobju od 1. januarja do 31. julija letos obravnavala že 8.212 ilegalnih prehodov državne meje. V enakem obdobju lani pa je bilo zabeleženih zgolj 4.552 takšnih prehodov, kar pomeni, da se je njihovo število povečalo kar za 80,4 odstotka.

Med njimi je bilo največ državljanov Afganistana (1565), Bangladeša (962), Pakistana (944), Indije (729), Turčije (439), Burundija (422), Iraka (404), Kube (357) in Nepala (354).

Glede dinamike slovenska policija opaža, da se med njimi zmanjšuje delež državljanov Afganistana. Kar je novo, pa so migranti iz Indije, Burundija, Kupe in Nepala, ki jih prej sploh ni bilo zaznati. Ti pa ne bežijo po standardnih begunskih poteh, ampak z legalnimi leti pridejo do Srbije, ki za njihov vstop ne zahteva vizumov, nato pa po ilegalnih koridorjih potujejo do zahodne Evrope.

Azilni sistem pred zlomom

Ob tem je lani kar 87,6 odstotka ilegalnih migrantov izrazilo namero po podaji prošnje za mednarodno zaščito. Teh je bilo 7196, kar predstavlja 287,5-odstotno povečanje na letni ravni. Takšnih oseb Slovenija ne sme vračati na Hrvaško, temveč jim mora ponuditi namestitev v Sloveniji vse do zaključka postopka.

Takšen postopek pa prinaša številnim deležnikom hude težave. Po uradnih podatkih, ki jih je pridobil spletni medij N1, je bilo 20. julija v ljubljanskem azilnem domu nastanjenih 343 oseb, od tega 282 tistih ki nameravajo in 61 tistih, ki so že zaprosili za mednarodno zaščito. Ker je uradna kapaciteta omenjene ustanove 230 oseb, to pomeni, da ta beleži kar 150-odstotno prezasedenost.

Zaradi preobremenjenosti nastajajo tudi hude zamude na oddelku za tujce na ljubljanski upravni enoti, zaradi česar je ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik z 31. avgustom razrešila dosedanjega načelnika Upravne enote Ljubljana Bojana Babiča. A kot je za medije pojasnil sam, bodo vzroki za obstoječe stanje ostali tudi po njegovi zamenjavi.

V pripravi nova migracijska politika

Država naj bi zaradi vseh teh težav postavila temelje za novo migracijsko politiko. Del te je po besedah ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar tudi umik ograje z meje. Resnici na ljubo je bil ta do sedaj zgolj simboličen, saj je slovenska vojska z meje doslej umaknila le okoli kilometer bodeče žice. Ob tem je v začetku prejšnjega meseca potekal tudi prvi sestanek posvetovalnega telesa za migracije, ki naj bi pripravil celovito migracijsko strategijo, ki naj bi jo po besedah ministrice vodile solidarnost, vključevanje in spoštovanje človekovih pravic. Takšna migracijska politika bi morala biti po načrtih ministrstva za notranje zadeve celovita in usmerjena k dostojanstvu človeka.

Migranti vse bolje informirani

Vzrok za bistveno manj številčno vračanje migrantov na Hrvaško je tudi v tem, da so migranti vse bolje informirani. O načinih za najbolj uspešno premikanje migrantom pogosto svetujejo nevladne organizacije. Prav to naj bi bil tudi razlog, zakaj v tem trenutku skoraj vsi prijeti migranti zaprosijo za azil. V tem primeru jih odpeljejo v enega od azilnih domov, kjer pa jim pravzaprav nihče ne more preprečiti odhoda. Dejstvo namreč je, da skoraj nihče od migrantov ne želi ostati v Sloveniji, temveč ti, pogosto že isti dan po prijetju, nadaljujejo pot v tujino. To so povečini države zahodne in srednje Evrope, kot so Nemčija, Avstrija, Belgija, Nizozemska, Francija ...

Naša solidarnost povzroča težave drugje

Težava naše solidarnosti in mehkih postopkov tako je, da le ta povzroča prave težave drugje. Sloveniji za večino migrantov ni potrebno poskrbeti. Obenem nas k temu niti ne zavezujejo mednarodne konvencije, saj le ti večinoma prihajajo iz držav, v katerih ni vojne, niti niso ogrožena njihova življenja. Njihov interes je tako predvsem ekonomski.

Izkušnje kažejo, da dokler bodo za te ljudi poskrbeli v drugih državah, v Sloveniji kakšnih posebnih težav ne bo. Težave utegnejo nastati predvsem takrat, ko bo katera od zahodnih držav, ugotovila, da tega bremena več ne zmore. V tem primeru jih lahko začnejo vračati oziroma strožje varovati svoje meje. Tudi z ograjami, kot je, v skromnem obsegu sicer, na Avstrijsko-Slovenski meji. V takšnem primeru bi slovenski azilni sistem v nekaj tednih zagotovo doživel kolaps, država pa bi se morala vrniti k tistim najbolj drastičnim ukrepom.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh