Spomnimo: Emanuela Orlandi je izginila 22. junija 1983, ko se je vračala iz glasbene šole. Januarja 2023 je njen primer znova odprlo vatikansko tožilstvo, s čimer se je »odzvalo na prošnje, ki jih je družina Orlandi podala v različnih okoljih«, kot je takrat v izjavi za medije pojasnil vatikanski tiskovni predstavnik Matteo Bruni. Aprila 2023 je po štiridesetih letih tudi italijanski parlament znova zagnal delovanje svoje preiskovalne komisije.

Novo zanimanje za Emanuelino izginotje je med drugim sprožil dokumentarec filmske mreže Netflix, predvajan konec leta 2022.

V parlamentarni preiskovalni komisiji, ki se ukvarja s primerom Orlandi, so na površje prišla nasprotujoča si pričevanja Emanuelinih prijateljic iz glasbene šole.

Nova spoznanja

Italijanski mediji v letošnji pomladi znova poročajo o »primeru Orlandi«: po navedbah časnika Corriere della Sera so v parlamentarni preiskovalni komisiji, ki se ukvarja s tem primerom, na površje prišla nasprotujoča si pričevanja Emanuelinih prijateljic iz glasbene šole: dekleta naj v resnici ne bi bilo na avtobusni postaji, kjer naj bi jo po doslej znanih podatkih zadnjič videli 22. junija 1983.

Omenjena komisija se osredinja na obnovitev dogajanja ob koncu pouka v glasbeni šoli Sant'Apollinare 22. junija 1983 okoli 19. ure. Sabrina Calitti, ki je bila pred štirimi desetletji učenka iste glasbene šole kot Emanuela, je na posnetku iz julija 1983 podala drugačno različico zgodbe kot njeni prijateljici Raffaella in Laura.

Parlamentarna komisija naj bi danes znova preučevala njeno pričevanje: Sabrina je že v dneh po prijateljičinem izginotju pojasnila, kako ji je Emanuela zaupala, tako kot Raffaelli, da je prejela nenavadno ponudbo za delo v kozmetični hiši Avon. Manj upoštevana je bila takrat podrobnost iz njenega pričevanja, da Emanuele ni videla na avtobusni postaji, od koder so se dekleta vračala na svoje domove. Ta podatek je v nasprotju z izjavo osrednje priče v primeru, Raffaelle Monzi, ki se ji življenje po Emanuelinem izginotju obrnilo na glavo – najstnica si nikoli ni povsem opomogla od pretresa po izgubi prijateljice, že v tednih po njenem izginotju se je preselila na sever Italije in tam tudi ostala.

Sabrina je potrdila, da Emanuele na postaji ni videla.

Sabrinine izjave

Calittijeva je julija 1983 podala izjavo, katere vsebina je vse do danes ostala skrita javnosti: »Emanuelo sem zadnjič videla, ko sva se pozdravili na šolskih vratih. Kmalu zatem sem na postajališču javnega prevoza na Corso Rinascimento, tik pred senatom, zagledala nekaj deklet iz glasbene šole, ki sem jih poznala na pogled, vendar Emanuele nisem opazila.« Policist, ki jo je takrat izpraševal, je začutil, da je njeno pričevanje pomembno, verjetno zato, ker ni bilo v skladu z drugimi izjavami, zato jo je še enkrat vprašal: »Gospodična, ali ste prepričani, da se pravilno spominjate?« In Sabrina je potrdila, da Emanuele na postaji ni videla.

Raffaellina različica

Okoliščine so se torej spremenile. Druga sošolka iz glasbene šole, Raffaella Monzi, je namreč poročala, da sta z Emanuelo skupaj odšli od pouka in se skupaj sprehodili do avtobusne postaje na Corso Rinascimento, pred stavbo senata. Med hojo naj bi ji Emanuela zaupala ponudbo za službo, in potem naj bi se Raffaella ustavila na avtobusnem postajališču, Emanuela pa očitno ne.

Laurini spomini

Laura Casagrande, tretja priča, je pripovedovala, da je 22. junija 1983 okoli 19.20 skupaj s prijateljico Mario Tereso odšla iz šole in se napotila proti postaji, med hojo po ulici Rinascimento pa se je »večkrat obrnila«, da bi preverila, ali se je skupina drugih prav tako premaknila naprej. »Približno 20 metrov za sabo« je zagledala Emanuelo Orlandi, vendar je pozneje na postaji na ulici Rinascimento ni srečala.

Ali je Emanuela resnično odšla iz glasbene šole ob tisti uri kot njene prijateljice? In če ne, kaj se je zgodilo v glasbeni šoli?

Kaj pa, če Emanuela sploh ni odšla iz šole?

Kaj se je torej dogajalo tistega popoldneva, se sprašujejo pri Corriere della Sera? Kdo laže, kdo se napačno spominja? Skoraj 42 let pozneje je obnovitev zadnjih minut Emanuele Orlandi »v javnosti« znova v središču pozornosti, skupaj z več kot verjetnimi dvomi o morebitnem prikrivanju ali pritiskih ugrabiteljev na njene prijateljice. Po eni od ocen je primer Orlandi »vse bolj zapletena zgodba, ki bi se lahko hitro razpletla, če bi se katera od prič opogumila«.

Ob nasprotnih si pričevanjih se namreč poraja dvom: ali je Emanuela resnično odšla iz glasbene šole ob tisti uri kot njene prijateljice? In če ne, kaj se je zgodilo v glasbeni šoli? Kot se zdi, negotovosti Emanuelinih najbližjih še ni videti konca.