Razlogov za to je več: prvi razlog so gotovo neutrudna prizadevanja Emanuelinega brata Pietra, da bi prišel skrivnosti do dna in po štirih desetletjih mučne negotovosti končno izvedel, kaj se je zgodilo z ljubljeno sestro. Drugi je morda serija filmske mreže Netflix »Vatikansko dekle«, ki raziskuje primer Orlandi in se poglablja v različne zarote, ki ga obkrožajo že od samega začetka. Tretji, trenutno »najglasnejši«, pa so Pietrove obtožbe na italijanski nacionalni televiziji, da je v spletkah pri Emanuelinem izginotju domnevno sodeloval tudi pokojni sveti papež Janez Pavel II., ki ga nek mafijec na videoposnetku obtožuje zasledovanja in nadlegovanja mladoletnih deklet. Vatikan se je na neutemeljena in skrajno predrzna namigovanja nemudoma ostro odzval, Pietro Orlandi pa je pozneje svojo izjavo umaknil.

Emanuelino izginotje je eden najbolj znanih nerešenih primerov v Italiji.

Emanuela Orlandi je bila hčerka vatikanskega uslužbenca, ki je izginila 22. junija 1983, ko se je vračala iz glasbene šole. Njeno izginotje je eden najbolj znanih nerešenih primerov v Italiji. Italijanski parlament se je po štiridesetih letih odločil, da v ta namen znova zažene delovanje parlamentarne preiskovalne komisije. Istočasno je v začetku letošnjega leta njen primer znova odprlo tudi vatikansko tožilstvo: s tem se je »odzvalo na prošnje, ki jih je družina Orlandi podala v različnih okoljih«, kot je v izjavi za medije pojasnil vatikanski tiskovni predstavnik Matteo Bruni.

Ena od najtrdovratnejših skrivnosti Vatikana in Italije

Vatikanski tožilec in tamkajšnja žandarmerija znova preučujejo vse spise, dokumente, poročila in pričevanja, zbrane v štirih desetletjih, v upanju, da bodo razjasnili nerešena vprašanja in dokončno zaključili ugibanja, ki primer spremljajo več ali manj od vsega začetka. V zadnjih 40 letih je namreč Emanuelino izginotje postalo ena od najtrdovratnejših skrivnosti Vatikana in Italije, ki ga povezujejo z različnimi teorijami zarote.

Orlandijevi so živeli v Vatikanu, saj je bil oče Ercole visok vatikanski uslužbenec. Emanuela je izginila leta 1983, ko se je vračala domov iz glasbene šole. Ugibanja o tem, kaj se je zgodilo, segajo od domnev, da so jo ugrabili, da bi zagotovili izpustitev Mehmeta Alija Ağce, atentatorja, ki je streljal na papeža Janeza Pavla II; da jo je ugrabil KGB, ker je želel pritisniti na Janeza Pavla II. zaradi njegove podpore gibanju Solidarnost na Poljskem; da jo je ugrabila italijanska mafija za zagotovitev povračila za izgube v vatikanskih bančnih škandalih; ali da je postala žrtev kroga vatikanskih pedofilov.

Emanuelin brat Pietro je že dolgo prepričan, da Vatikan ve več, kot je pripravljen priznati.

Netflixova dokumentarna serija o njenem primeru se zaključi z domnevnim novim pričevanjem Emanueline prijateljice, ki pravi, da ji je teden dni pred izginotjem zaupala, kako jo je spolno nadlegoval visok vatikanski uradnik. Emanuelin brat Pietro je že dolgo prepričan, da Vatikan ve več, kot je pripravljen priznati.

Izkazalo se je namreč, da je s primerom Orlandi povezan predsednik vatikanskega sodišča, nekdanji sodnik in vrhovni tožilec Giuseppe Pignatone. Preden je bil leta 2019 imenovan za vodjo vatikanskega sodišča, je Pignatone od leta 2012 do upokojitve leta 2017 opravljal funkcijo glavnega tožilca v Rimu, kar pomeni, da je prevzel preiskavo izginotja Orlandijeve in jo kmalu zatem arhiviral.

Pietro Orlandi z odvetnico. FOTO: Vatican Media

»Absurdne in sramotne obtožbe«

Pietro Orlandi je minuli teden skupaj s svojo odvetnico Lauro Sgrò o sestrinem primeru osem ur razpravljal z vatikanskimi tožilci. Pristojnim je predložil avdioposnetek z izjavo domnevnega mafijca, ki pravi, da je pokojni sveti papež Janez Pavel II. ponoči v spremstvu nekaterih monsinjorjev zasledoval in nadlegoval mladoletna dekleta. Orlandi je po srečanju z vatikanskimi tožilci pozneje med pogovorom za italijansko televizijsko mrežo La7 odlomek tega posnetka predvajal v živo.

Ta njegova poteza je izzvala oster odziv in kritiko iz Vatikana: Andrea Tornielli, uredniški direktor vatikanskega Dikasterija za komunikacijo, se je v komentarju odzval na domnevna razkritja o papežu Janezu Pavlu II. in primeru Orlandi ter obtožbe proti poljskemu papežu označil kot »absurdne in sramotne«.

Prav je, da vsakdo odgovarja za morebitna kazniva dejanja, če jih je storil, toda obtožbe brez utemeljenih dokazov so nedopustne.

»Kaj bi se zgodilo, če bi šel nekdo na televizijo in bi na podlagi govoric anonimnega vira in brez najmanjšega dokaza ali pričevanja tudi samo iz tretje roke trdil, da je vaš oče ali dedek ponoči hodil ven in skupaj z nekaterimi 'pajdaši' nadlegoval mladoletna dekleta? In kaj bi se zgodilo, če bi bil vaš zdaj že pokojni sorodnik svetovno znan in spoštovan zaradi pomembne vloge, ki jo je opravljal? Ali morda ne bi brali ogorčenih komentarjev in uvodnikov zaradi sramotnega načina, s katerim je bil omadeževan ugled tega velikega človeka, ki so ga mnogi imeli radi?« je Tornielli odločno stopil v bran Janezu Pavlu II.

Vatikanskega časnikarja je zmotilo predvsem dejstvo, da za obtožbe ni bilo podanih nobenih dokazov, nobenih indicev, še manj pričevanj. Le žaljive obtožbe domnevnega mafijca in posredno Pietra Orlandija. Ta medijski masaker, je zapisal Tornielli, »žalosti in vznemirja ter zadaja rane srcem milijonov vernikov in nevernikov«. Zato je treba obrekovanje obsoditi, »saj je sramotno za civilizirano državo, da se tako ravna s katerim koli človekom, živim ali mrtvim, pa naj bo to duhovnik ali laik, papež, kovinar ali nezaposlen mlad človek«. Prav je, tako Tornielli, da vsakdo odgovarja za morebitna kazniva dejanja, če jih je storil, toda obtožbe brez utemeljenih dokazov so nedopustne.

Tudi papež Frančišek podpira iskanje resnice

Orlandijeva odvetnica Laura Sgrò je v izjavi za javnost zagovarjala njegovo ravnanje, s pojasnilom, kako Orlandi pozdravlja željo papeža Frančiška, da »v celoti osvetli« primer njegove sestre, in da je v ta namen želel »s preiskovalci deliti vse informacije, ki jih ima«. Po njenih besedah »Orlandi ni nameraval nikogar osebno obtožiti«, njegova edina zahteva je bila, naj bo »iskanje resnice brezpogojno«.

Kljub mnenju družine, da Vatikan blokira prizadevanja za razkritje resnice, je papež Frančišek leta 2019 odobril prošnjo družine Orlandi za odprtje grobnice na nemškem pokopališču v Vatikanu, Tevtoniku, s čimer so sledili namigu, ki je nakazoval, da so tam pokopani Emanuelini posmrtni ostanki. Izkazalo se je, da okostja, ki so jih našli med takratno preiskavo, izvirajo iz 19. stoletja.