Novo izvoljeni egiptovski predsednik Mohamed Mursi se je minuli teden v Kairu sestal s predstavniki katoliške Cerkve. Po besedah tiskovnega predstavnika katoliških škofov v Egiptu, patra Antoina Rafica Greicha, je Mursi med pogovorom zagotovil skupno prizadevanje za rešitev težav kristjanov v deželi. Za rimsko tiskovno agencijo ‘Asianews’ je p. Greiche po srečanju povedal, da so se katoliški škofje z novim predsednikom sestali na Mursijevo željo, srečanje pa je označil kot ‘ugodno znamenje za prihodnost kristjanov v Egiptu’. Seveda bodo morala lepim besedam slediti tudi dejanja.

Po navedbah p. Greicha je Mursi potrdil tudi možnost, da bi za podpredsednika države imenovali koptskega kristjana ali pa žensko, kar bi veljalo za ‘resnični preboj’ v Egiptu. Pogoj za takšno imenovanje pa je, da podpredsedniku priznajo tudi politično moč, saj bi v nasprotnem primeru šlo zgolj za kuliso.

Mursi je svoj položaj uradno nastopil v soboto, 30. junija, že v začetku minulega tedna pa je sprejel delegacijo koptske pravoslavne Cerkve.

Mursi je politik Muslimanske bratovščine. V predsedniškem boju je premagal nekdanjega generala zračnih sil Ahmeda Šafika. V predvolilnem boju je Mursi poskušal pomiriti egiptovske kristjane, ki so bili zaskrbljeni zaradi islamističnih tokov v politiki. Član Muslimanske bratovščine je večkrat poudaril, da želi biti predsednik vseh Egipčanov.

Novemu predsedniku je ob izvolitvi čestital tudi apostolski nuncij v Egiptu. Nadškof Michael Fitzgerald je Mursiju zaželel, naj ‘z Božjo pomočjo in svojo vestjo’ dobro vodi državo. Egipt potrebuje ‘socialno sožitje’, je dejal nadškof Fitzgerald v pogovoru za tiskovno agencijo ‘Misna’.

Vatikanski predstavnik v Kairu je dodal, da bi Egipt ponovno moral prevzeti vlogo graditelja mostov v severnoafriških in arabskih pokrajinah, ki jo je izgubil v zadnji politični krizi.
Med pretežno muslimanskmi prebivalci Egipta po različnih virih živi okoli pet do deset milijonov kristjanov. Največji del jih pripada koptski pravoslavni Cerkvi. V Egiptu pa živi tudi okoli dvesto tisoč katoliških koptskih kristjanov; koptska katoliška Cerkev je z Rimom združena orientalska Cerkev.

Od konca leta 2010 so bili kopti in njihove cerkve ponovno pogosti cilji napadov islamskih skrajnežev.