Kardinal Peter A. Turkson, nadškof iz zahodnoafriške republike Gane, je bil imenovan za novega predsednika Papeškega sveta za pravičnost in mir. 61-letni Turkson bo nasledil 77-letnega kardinala Renata Raffaela Martina, ki je pred tem papežu ponudil svoj odstop. Tako bo po nigerijskem kardinalu Francisu Arinzeju vodenje enega izmed papeških svetov ponovno prevzel Afričan.

Turkson je s študijem teologije začel v svoji domovini, Gani, in nadaljeval na univerzi Albany v New Yorku ter v Rimu. Mašniško posvečenje je prejel leta 1975 v katedrali mesta Cape Coast v Gani, zatem pa nadaljeval s študijem svetopisemskih znanosti na rimskem ‘Biblicumu’. Ko se je vrnil v domovino, je Turkson sprva deloval kot docent za teologijo v mestu Cape Coast ter kot gostujoči docent v semenišču v Abidjanu na Slonokoščeni obali. Leta 1992 ga je tedanji papež Janez Pavel II. imenoval za nadškofa v mestu Cape Coast, leta 2003 pa je postal kardinal.

Med leti 1997 in 2005 je bil Turkson predsednik Ganske škofovske konference in kancler Katoliškega univerzitetnega kolegija v Gani. V Vatikanu je že več let član različnih uradov, in sicer Kongregacije za bogoslužje, Sveta za edinost kristjanov ter Sveta za pravičnost in mir. Na Posebni škofovski sinodi za Afriko, ki se je v Vatikanu uradno zaključila minulo nedeljo, je prevzel pomembno nalogo glavnega poročevalca.

Turkson govori šest jezikov. Njegov naslovni sedež v Rimu je cerkev San Liborio. Po velikem kardinalu Bernardinu Gantinu (1922-2008) in 77-letnemu Francisu Arinzeju, ki je lanskega decembra odstopil s položaja prefekta Kongregacije za bogoslužje in zakramente, je Turkson novi in opazni obraz Afrike v Vatikanu. Odločitev, da je bil imenovan za novega predsednika Papeškega sveta za pravičnost in mir, ni presenetila. Nadškofa iz mesta Cape Coast so v preteklih mesecih večkrat omenjali kot možnega naslednika kardinala Martina, še posebej po tem, ko mu je papež pred letom dni zaupal nalogo glavnega poročevalca Posebne škofovske sinode za Afriko.

Ko je bil leta 2003 imenovan za kardinala, je Turkson med tridesetimi novimi cerkvenimi dostojanstveniki precej izstopal, saj je veljal za ‘kandidata presenečenja’. Njegovo ime do tedaj ni bilo omenjeno na nobenem izmed ‘vatikanskih seznamov’. Prav zaradi tega se je vsa pozornost usmerila na ‘cerkvenega jezikoslovca’, ki tekoče govori angleško, francosko, italijansko, hebrejsko in nemško. Že takrat je postalo jasno, da je ‘mož iz ganske province’ poklican za zahtevnejše naloge. Kot toliko drugih afriških škofov pa ima tudi Turkson ‘rimsko preteklost’.

Že kot mlad škof se je Turkson leta 1994 udeležil prve Posebne škofovske sinode za Afriko, istega leta pa se je ponovno znašel v Rimu med sinodalnimi očeti, ko je sodeloval na Svetovnem srečanju škofov o redovih. Leta 2005 se je udeležil sinode o evharistiji.

Kot predsednik Papeškega sveta za pravičnost in mir bo Turkson odslej pristojen za vprašanja o človekovih pravicah in za težave s pravičnostjo in z mirom po svetu. Vzdrževati bo moral tudi stike z mednarodnimi organizacijami, tako na cerkvenem kot na posvetnem področju. Njegov urad je namreč izhodiščna točka za posameznike in ustanove, ki jih Vatikan prek svoje diplomacije (še) ne doseže.

Z imenovanjem Turksona so v Vatikanu znova pokazali smisel za simboliko. Ganskemu kardinalu je bila nova naloga zaupana ob zaključku Afriške sinode.