»Malo sem bil presenečen nad to novico, čeprav so nekateri pogovori nakazovali, da bi lahko prišlo do tega. S tem se odpira nova perspektiva v mojem življenju, ki se je bom moral navaditi in jo sprejeti. Obenem pa čutim tudi odgovornost do te nove naloge.« Tako je v prvem odzivu za spletno Družino dejal p. Marjan Kokalj, ki bo funkcijo provinciala prevzel na binkoštni ponedeljek, 25. maja.

V Sloveniji je okrog 40 jezuitov, od tega jih približno 30 deluje v slovenskem cerkvenem prostoru, približno 10 pa jih je v tujini bodisi na študiju bodisi na delu. Pri nas so tri jezuitske skupnosti v Ljubljani ter ena v Mariboru, nekateri jezuiti pa delujejo v okviru posameznih župnij.

»Moja prva naloga bo izbrati najožje sodelavce, torej tajnika in tri člane posvetovalnega organa, prav tako bom moral najti zamenjavo v Dravljah, kjer sem zdaj predstojnik,« je še dodal p. Kokalj, ki je bil rojen 5. januarja 1969 kot deveti od enajsti otrok v družini. V Družbo Jezusovo je vstopil leta 2000 po diplomi iz slovenskega jezika in književnosti ter etnologije in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Pred vstopom k jezuitom je bil tri leta zaposlen na Občini Škofja Loka, na Oddelku za družbene dejavnosti, kjer se je ukvarjal z ljudskim gledališčem in bil režiser Škofjeloškega pasijona. V duhovnika je bil posvečen leta 2010 v Ljubljani. Trenutno opravlja službo socija (tajnika) provinciala, predstojnika skupnosti v Dravljah in direktorja Založbe Dravlje. Je tudi urednik revije Slovenski jezuiti in letopisa Anuarij.

Spomini iz otroštva

P. Marjan Kokalj je odraščal v hribovski vasi Topolje v Selški dolini, rodil pa se je kot deveti od enajstih otrok v kmečki družini, v kateri je imela vera pomembno mesto, prav tako zavest o pripadnosti vaški skupnosti. V nedavnem pogovoru za Družino ob prazniku svečnice je dejal: »Kot vaščani smo doživljali nek gorenjski in krščanski ponos, da smo pod komunizmom vztrajali v veri ter se ne pustili prevzgojiti. V tem smislu smo doživljali ter gojili neko kulturno uporništvo oziroma alternativo do režima kot nepristnega, celo okupatorskega. Zavestno nismo praznovali 1. maja in drugih državnih praznikov, ampak le cerkvene.«

V studiu Družine med nedavnim pogovorom ob prazniku svečnice. FOTO: Siniša Kanižaj

Kaj ga najbolj osrečuje v redovniškem življenju?

»Najbolj me osrečuje zavest pripetosti na Kristusa, na temeljno neizčrpno moč in smisel mojega življenja, kar mi daje veliko svobodo, širino in pogum pri apostolskem delovanju. Ta način življenja me osrečuje tudi zaradi stika z raznolikimi ljudmi in raznolikimi situacijami, v katere lahko 'službeno' vstopam in v katerih lahko gledam človeški napor, trpljenje in veselje ter Božje delovanje. Osrečuje me tudi življenje v skupnosti, kjer se počutim doma,« je ob prazniku svečnice poudaril novi provincial slovenskih jezuitov.