23-letni gardist prihaja iz Toggenburga v vzhodnem švicarskem kantonu Sankt Gallen, v pogovoru za vatikanske medije pa je razkril, zakaj se je odločil za služenje med papeževimi »telesnimi stražarji«.

Jan rad igra tenis in teče. Udeležil se je tudi že teka v »večnem mestu«. Izkušnje in vsakdanje življenje v švicarski gardi opisuje kot »zelo raznolike«: »Sem zelo športen tip človeka,« je povedal za Radio Vatikan. Zvečer se rad odpravi ven, »s prijatelji kaj pojemo, se podružimo, obiščemo bar ali klub«.

Kot ministrant sem obiskal Rim in gardisti so nam takrat čudovito predstavili svojo vlogo v Vatikanu. Vse skupaj me je neskončno očaralo.

Kaj ga je spodbudilo, da je iz Švice prišel v Rim oz. Vatikan, najmanjšo državo na svetu? Takole pravi:

»Ta zgodba je nekoliko daljša. V Švici sem bil dolga leta ministrant. Leta 2015 smo imeli v naši župniji priložnost sodelovati na mednarodnem srečanju ministrantov v Rimu. Pa sem si rekel: o, seveda! In domača župnija mi je to omogočila. Odpotoval sem v Rim in gardisti so nam takrat čudovito predstavili svojo vlogo v Vatikanu. Vse skupaj me je neskončno očaralo.«

Molitev večernic na predvečer slovesne prisege. FOTO: Vatican Media

Prvi gardist v družini

Takoj je vedel, da želi to nekoč početi tudi sam. Za mnoge gardiste velja, da je poklic papeževega »telesnega stražarja« družinsko izročilo, da je bil gardist že njihov oče ali ded. V družini Wetter ni tako: »Sem prvi gardist v družini, kar pomnimo. V svoji družini ne poznam nikogar, ki bi bil gardist, čeprav so bili moji predniki katoličani.«

Družina v Toggenburgu je »gotovo ponosna« nanj, dodaja Jan, saj so si zanj vedno želeli »le najboljše«: »In če sem se odločil, da je to tisto, kar si želim, mojo odločitev spoštujejo.« Kot pravi, je bila mama malce žalostna, ko je odšel, saj je še vedno živel doma, mama mu je kuhala in je skrbela zanj. Potem pa je morala svojega sina »čez noč spustiti iz rok«. Bilo ji je hudo, pravi Jan, »ampak na neki točki odrasteš in je to nekaj običajnega«.

Švicarski gardisti. FOTO: Vatican Media

Na veliki dan se pripravlja že od marca …

Jan ima dva mlajša brata. Že od marca se je pripravljal na veliki dan, na današnjo slovesnost s prisego v Vatikanu. Septembra je končal šolo za nabornike: to je obvezno služenje vojaškega roka za vse švicarske državljane. Opraviti je moral tudi vojaške vaje, nato pa se je naučil pravilnega rokovanja s helebardo.

Gardisti začnemo s stražo: uro ali dve samo stojimo na mestu ...

Kaplan švicarske garde, švicarski benediktinec p. Kolumban, jih je nato tudi »duševno pripravil« na poklic, ki ga bodo opravljali. Jan svoje dolžnosti izpolnjuje že pred uradno prisego: »Od novembra sem v službi, to počnem vsak dan.« Večino časa preživi na straži, zunaj ali v palači. »Gardisti začnemo s stražo: uro ali dve samo stojimo na mestu,« pojasnjuje Jan. To je prednost predvsem za tiste, ki še ne znajo italijanskega jezika. »Na začetku še ne znaš dobro govoriti italijansko, na straži pa ves čas molčiš, ni treba toliko komunicirati. V palačo gremo pozneje.« »Palača« pomeni »apostolsko palačo«, v kateri papež sprejema državne goste, ob nedeljah pa med opoldansko molitvijo z okna nagovarja romarje, zbrane na Trgu sv. Petra.

Poveljnik Christoph Graf nagovarja gardiste. FOTO: Vatican Media

Vrhunec ob veliki noči …

Uradne dolžnosti vključujejo tudi številne izpite, predvsem preizkuse usposobljenosti in jezikovne teste. »Nato greš v apostolsko palačo in zatem - po približno letu dni službe - v sv. Ano, k vhodnim vratom. Tam se je treba zares ukvarjati s turisti. Na koncu si vodja posamezne postaje. Jaz sem trenutno na ravni palače,« pojasnjuje Jan.

... lahko sem pozdravil papeža, mu stisnil roko in mu zaželel blagoslovljene velikonočne praznike.

Vrhunec zadnjih mesecev je doživel ob veliki noči:

»Mislil sem, da bom morda lahko na Trgu sv. Petra pri maši s papežem, vendar se to ni zgodilo. Moral sem biti v apostolski palači in žal sploh nisem videl velikonočnega bogoslužja. Pa sem si rekel: že v redu, bom že še šel k maši, ampak lepo pa bi bilo, če bi videl papeža … in potem so mi nenadoma rekli, da papež prihaja v apostolsko palačo, od koder bo podelil blagoslov mestu in svetu. Moral sem odpreti vhod v dvorano in tam sem ga lahko pozdravil, mu stisnil roko in mu zaželel blagoslovljene velikonočne praznike.«

Avdienca pri papežu, tudi za družinske člane in prijatelje novih gardistov. FOTO: Vatican Media

Zvest in zanesljiv

Geslo švicarske garde je služiti zvesto in zanesljivo. To pomeni, da morajo biti gardisti pripravljeni dati življenje za papeža, če bi bilo to potrebno, pojansjuje Jan: »Če je papeževo življenje res ogroženo, pa tudi že prej, to zame pomeni, da moram odložiti svoje osebne želje. Da ne rečem, kot sem to storil ob veliki noči: 'Ne, zdaj bi šel rad na trg, rad bi bil pri velikonočni maši s papežem!', ampak da ostanem ponižen in rečem: 'Zdaj bom opravil svojo službo v apostolski palači, tudi če tu ni tako razburljivo kot na Trgu sv. Petra'.«

Mlade gardiste je v avdienco sprejel tudi papež Frančišek. FOTO: Vatican Media

Papež novim gardistom: Vlagajte v odnose!

34 rekrutov Papeške švicarske garde je danes obhajalo slovesno sveto mašo v baziliki sv. Petra, daroval jo je vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin. Mlade gardiste je v avdienco sprejel tudi papež Frančišek, slovesno zaprisego v navzočnosti družinskih članov in prijateljev pa so izrekli na dvorišču sv. Damaza v Vatikanu.

Papež se je zahvalil tudi družinam mladih rekrutov, »kajti če so tukaj in so dobro vzgojeni, je to zaradi okolja, v katerem so odraščali«.

Papež Frančišek je mlade gardiste spodbudil, naj hodijo proti toku, vlagajo v medsebojne odnose in prosti čas namenjajo različnim skupnim dejavnostim, poroča spletni portal Vatican News. Kot je še dejal sveti oče, je zanj srečanje z gardisti vsako leto dobrodošla priložnost, da se javno zahvali za »navzočnost in služenje švicarske garde«: »Najprej za navzočnost, ki se odlikuje po kakovosti ter prijaznem, pozornem in vestnem slogu. In potem seveda za vsakdanje, vedno velikodušno in prizadevno služenje.«

Besede zahvale je namenil tudi družinam mladih rekrutov, »kajti če so tukaj in so dobro vzgojeni, je to zaradi okolja, v katerem so odraščali«. Izpostavil je tudi pomembno vlogo poveljnika švicarske garde, njegovih sodelavcev in kaplana.

Prisrčen stisk roke »osebnemu stražarju«. FOTO: Vatican Media