Novi predsednik Vatikanske banke IOR želi s transparentnostjo in boljšo komunikacijo ponovno pridobiti omadeževani ugled omenjene ustanove. »Na področju pranja denarja vodimo brezkompromisno politiko pri svojih strankah, pa tudi pri svojih zaposlenih, ki naj bi bili na kakršen koli način povezani z nečistimi posli«, je Ernst von Freyberg minuli konec tedna povedal v pogovoru za Radio Vatikan. Vatikan je sprejel mednarodno veljavna pravila na področju denarnega poslovanja in jih želi tudi v celoti uveljaviti. Von Freyberg je od 15. februarja letos predsednik nadzornega sveta Vatikanske banke, ki je pred tem zaradi suma pranja denarja pogosto prišla na naslovnice svetovnih medijev.

Predsednik sveta je v pogovoru še povedal: »Cerkvi dolgujemo transparentnost in jasne razlage vsega, s čimer se ukvarjamo.« Za razliko od prvotnega prepričanja njegova naloga ni 'izbris' računov, ki ne poslujejo po predpisih, je poudaril von Freyberg: »Takšnih doslej še nisem odkril.« Trenutno svojo prednostno nalogo vidi v izboljšavi komunikacije med nalogodajalci, kardinali, kurijo in strankami.

Von Freyberg je v pogovoru odločno zavrnil ugibanja o domnevnih številčnih računih pri IOR. »Računov, ki bi s številčno kodo prikrivali podatke o imetniku, pri nas nimamo. To je tehnično neizvedljivo že od leta 1996.« Sam je preverjal obstoj tovrstnih računov, vendar kot pravi, ni zanje našel nikakršnih namigov.

Von Freyberg priznava, da IOR po napadih 11. septembra 2001 ni dovolj hitro sprejela sprememb v mednarodnem bančnem poslovanju, denimo nove definicije o zaupnosti. Trenutno si močno prizadevajo, da bi dosegli izboljšave tudi na tem področju, saj si želijo 'čim prej upravljati razmeroma običajno banko v primerjavi z vsemi drugimi denarnimi ustanovami'.

IOR vsako leto prigospodari presežek v višini okoli 55 milijonov evrov, ki ga porabijo za vodenje vatikanskega gospodinjstva. Največji znesek prinesejo obresti in razlike v tečajnih vrednostih. Pri tem IOR ni banka v običajnem pomenu besede: »Pri nas ne izdajamo posojil, ne upravljamo neposrednih naložb in ne špekuliramo. Naše temeljno poslovanje je nalaganje denarnih vlog v rentno dokumentacijo, imamo nekaj podjetniških posojil, tako da lahko svojim strankam denar tud izplačamo« - kadar koli si tega zaželijo.

IOR razpolaga s precejšnjim kapitalom, poudarja njen predsednik: »800 milijonov evrov v primerjavi s 5 milijardami evrov v gospodinjstvu. To je dvakrat več, kot boste našli izven Vatikana.« Zato IOR nima posebnih težav tudi v obdobju siceršnje denarne krize.

Von Freyberg še pojasnjuje, da njegova ustanova tesno sodeluje z vatikanskim nadzornim finančnim odborom AIF. Poleg tega so najeli še zunanje svetovalce, 'najbrž vodilno svetovalno podjetje glede vprašanj pranja denarja'. AIF je konec leta 2010 ustanovil tedanji papež Benedikt XVI., da bi denarno poslovanje v Vatikanu prilagodil mednarodnim merilom. Odbor je z delom pričel aprila 2011.

Foto: splet