V Rimu se na 35. generalni kongregaciji zbrani predstavniki jezuitskega reda te dni posvečajo žgočim notranjim vprašanjem reda: razumevanju poslušnosti, istovetnosti, poslanstvu in skrbi za nove člane

Eden izmed ključnih trenutkov 35. generalne kongregacije Družbe Jezusove, najvišjega zakonodajnega zborovanja in telesa reda, ki od 7. januarja zaseda v rimskem redovnem središču Borgo Santo Spirito, je izvolitev novega vrhovnega predstojnika reda. 217 članov generalne kongregacije z volilno pravico je v soboto, 19. januarja, za naslednika dosedanjega vrhovnega predstojnika, 79-letnega p. Petra Hansa Kolvenbacha, izbralo 71-letnega španskega jezuita p. Adolfa Nicolasa, voditelja jezuitske konference za Vzhodno Azijo in Oceanijo.

Volitve novega vrhovnega predstojnika, zlasti pa razrešitev dosedanjega, so bile obzirne in učinkovite, kar tudi sicer spada k podobi jezuitov. P. Peter-Hans Kolvenbach je za »upokojitev« prosil že pred časom, po 24 letih vodenja Družbe Jezusove, in sicer iz starostnih razlogov. Če bi volitve merili časovno, so bile krajše od povprečno dolge seje župnijskega pastoralnega sveta. Razlog za to, da je bilo doseženo tiho soglasje med volilnimi upravičenci, je bilo tudi prejšnje štiridnevno neformalno posvetovanje in iskanje najprimernejšega naslednika dosedanjega vrhovnega predstojnika. P. Peter Hans Kolvenbach je poleg tega že decembra 2005 povabil vse jezuitske provincialne predstojnike v rojstni kraj ustanovitelja reda Ignacija Lojolskega (1491-1556), v Loyolo. Udeleženci so dobro vedeli, da to srečanje pomeni tudi izmenjavo mnenj in predlogov ter posvetovanje, kdo naj bi v prihodnje vodil največji katoliški moški red na svetu. Že tedaj so bile oči marsikoga od njih uprte v p. Adolfa Nicolasa, ki je bil na 34. generalni kongregaciji reda leta 1983, na kateri je bil p. Peter Hans Kolvenbach izvoljen za vrhovnega predstojnika Družbe Jezusove, tajnik generalne kongregacije. Torej zaupanja vreden mož s pomembno odgovornostjo.

Pred volitvami to soboto, 19. januarja, so volivci pri maši v cerkvi Svetega Duha tretjo božjo osebo prosili razsvetljenja, da bi se dobro in prav odločili. P. Frank Case, član vodstva reda, ki je vodil somaševanje, je izrecno prosil: »Bog, daj nam vrhovnega predstojnika po svojem srcu!«. P. Peter Hans Kolvenbach je bil pri maši, ki je bila v več jezikih, pa tudi sodobne bogoslužne pesmi je bilo slišati med njo, preprosto kot redovnik med redovniki. Čeprav je bilo vse zelo slovesno, je bilo kljub temu čutiti določeno napetost med zbranimi. Ta je popustila, ko je p. Case na koncu maše dal še tehnična navodila o volitvah novega vrhovnega predstojnika reda.

Kdo ima največ možnosti, se ni vedelo, kajti volitve so potekale, podobno kot volitve novega papeža, v strogi zaupnosti.

217 članov generalne kongregacije je nazadnje za 29. naslednika sv. Ignacija Lojolskega, prvega moža 19.200-glavega zelo vplivnega reda, ki se odlikuje tudi s posebno obljubo poslušnosti papežu, njegovi člani pa delujejo v kar 125 državah (zelo dejavni so tudi v Sloveniji), izvolilo p. Adolfa Nicolasa.

Ta je v svojih prvih besedah po izvolitvi poudaril, da sta njegovo vodenje reda in prihodnost v marsičem odvisna od »dinamičnosti in odprtosti« pojmovanja izpolnjevanja nalog reda pri ostalih članih. Pred začetkom generalne kongregacije je sobrate jezuite v enem izmed pogovorov za jezuitska javna občila povabil k večjemu čutu za stvarnost in pragmatičnost. Pri tem je imel verjetno v mislih tudi zadnjo, 34. generalno kongregacijo, na kateri je pred 25 leti 220 zbranih jezuitov tri mesece razpravljalo in se posvetovalo o kar 46 temah, 26 dokumentih in 416 vsebinskih dopolnilih pravil. Vse to ogromno »gradivo« je nazadnje v tolikšni meri pritisnilo na zbrane, da je trpela sama vsebina in so se udeleženci bolj ali manj razočarani razšli. Nič čudnega, da je p. Adolfo pred začetkom tokratne 35. generalne kongregacije novemu »redovnemu generalu« in tudi njegovim naslednikom zaželel, da bi delovali bolj svobodno in da bi bila vrhovna zasedanja reda bolj učinkovita.

Učinkovitost se bo pokazala v prihodnjih dneh in tednih, ko bodo v Rimu zbrani člani jezuitskega reda razgrnili notranja vprašanja reda, zlasti še pereča. Pred tem so se v nedeljo, 20. januarja, popoldne najprej pri maši v svoji redovni cerkvi Il Gesu sredi Rima zahvalili za novega vrhovnega predstojnika. Naslednji dan, v ponedeljek, 21. januarja, pa so se že zbrali k posvetu o resnega premisleka vrednih zadevah: o razumevanju pokorščine, istovetnosti Družbe Jezusove, njenem poslanstvu v prihodnosti, kako pridobiti nove člane, potem ko so jo mnogi v preteklih desetletjih zapustili. Kaj se bodo dogovorili, bomo še poročali. Tudi o tem, ali se bodo pri svojem misijonskem delu morebiti bolj obrnili proti Aziji, kjer je deloval eden največjih predstavnikov reda in misijonarjev nasploh, Frančišek Ksaver (1506-1552), Nicolasov rojak. Morda pa predhodnik novega vrhovnega predstojnika, p. Peter Hans Kolvenbach, v enem izmed zadnjih pogovorov ni po naključju omenil, da bi jezuiti spet radi delovali na Kitajskem. V resnici se je, v celoti gledano, težišče jezuitov premaknilo proti Vzhodu. Samo v Indiji je petina vseh članov reda. V Evropi mu pripadajo korenine, Aziji pa okrepljeno delovanje v prihodnosti. To bo gotovo odvisno tudi od tega, kam bo p. Adolfo Nicolas, ki se doslej ni vidneje pojavljal v mednarodnih javnih občilih, usmeril krmilo Družbe Jezusove.