Ob oltarju stolne cerkve sv. Nikolaja so se z veseljem in hvaležnostjo v velikem številu skupaj s škofom dr. Andrejem Sajetom in upokojenim škofom Andrejem Glavanom zbrali duhovniki in diakon, dosedanji člani Župnijskih pastoralnih svetov in predstavniki iz vse škofije, nekdanji odlikovanci in letošnji odlikovanec z najvišjim škofijskim priznanjem, odličjem sv. Jožefa. Na koru je prepeval župnijski pevski zbor iz župnije Brusnice pod vodstvom Janje Kerin, za orglami je bil Matej Burger.

Odličje sv. Jožefa 2026 je prejel …

na svoj god Jože Mrak iz župnije Brusnice. Predlog za odlikovanje sta podala župnik Anton Kerin in dekan dekanije Novo mesto Jože Rački. Predlog je podprl in potrdil zbor svetovalcev škofije Novo mesto in tudi župnijski pastoralni svet župnije Brusnice. 

Preberite tudi: Jože Mrak, prejemnik odličja sv. Jožefa Škofije Novo mesto

Predstavitev prejemnika Jožeta Mraka je prebral generalni vikar škofije Novo mesto Peter Kokotec. Dosedanji člani ŽPS so iz rok škofa Sajeta v zahvalo prejeli posebno darilo – hišni žegen. Kot je poudaril: »Vaš doprinos in osebne karizme, ki ste jih dali na razpolago, so za našo Cerkev velik dar in obogatitev.«  

Jože Mrak iz župnije Brusnice prejemnik odličja sv. Jožefa. FOTO: Jože Potrpin

Škofija smo vsi krščeni

»Ob pripravi na 20-letnico novomeške škofije želimo še bolj ozavestiti, da škofija nismo samo škof, duhovniki ali cerkvene ustanove. Škofija smo vsi krščeni. To resnico smo v zadnjem času še posebej močno začutili ob dekanijskih romanjih v stolnico, ko smo se srečevali, molili, poslušali drug drugega in doživeli, da smo živa skupnost vere, upanja in ljubezni. Ob tem smo začutili, da Cerkev živi tam, kjer ljudje hodimo skupaj,« je škof posebej spomnil na začetku nagovora.

Kdo so ljudje v »drugi vrsti«?

V nadaljevanju je predstavil dragocen zgled svetega Jožefa za novomeško škofijo: »Papež Frančišek v apostolskem pismu Patris corde pravi, da v svetem Jožefu, človeku vsakdanje in skrite navzočnosti, lahko vsakdo najde priprošnjika, oporo in vodnika v trenutkih težav. Sveti Jožef nas spominja, da imajo pomembno vlogo tudi tisti, ki so v 'drugi vrsti'.«

Cerkev je bila polna. FOTO: Jože Potrpin

Dodal je: »To je zelo aktualno tudi za nas. Koliko ljudi v naših župnijah, družinah in skupnostih zvesto služi, a vendar ostajajo skoraj neopaženi. Koliko je mater in očetov, katehistinj, članov župnijskih pastoralnih svetov, pevcev, zakristanov, bolnikov, starejših, prostovoljcev, sodelavcev Karitas, molivcev in tihih dobrotnikov, ki ne iščejo pohvale, pa vendar nosijo velik del življenja Cerkve. Sveti Jožef nam govori: prav ti ljudje so dragoceni gradniki Božjega kraljestva, ki nevidno raste med nami.«

Kolikokrat bi radi imeli vse pod nadzorom

Ob Božji besedi, ki je o Jožefu govorila kot možu vere in poslušnosti, pa je škof Saje poudaril, »da vera v Boga vključuje tudi zavedanje in sprejemanje dejstva, da Bog lahko deluje tudi po naših strahovih, naših krhkostih in naši slabosti. Uči nas, da se sredi življenjskih viharjev ne smemo bati prepustiti krmila svoje barke Bogu.«

Saje je vernike spomnil, da »kolikokrat bi radi imeli vse pod nadzorom in kolikokrat se upiramo stvarem, ki jih ne razumemo. Kolikokrat želimo Boga sprejeti samo tam, kjer potrjuje naše načrte. Vendar sveti Jožef nas uči drugače. Uči nas sprejemanja, zaupanja in poguma. Ne beži pred odgovornostjo, ne zapre se v užaljenost, ne išče bližnjic. Sprejme, kar mu Bog zaupa, in gre naprej.«

Škof Saje je poudaril, da moramo sprejeti, kar nam Bog zaupa. FOTO: Jože Potrpin

V stiskah se lahko zgledujemo po …

svetem Jožefu, ki je zgled dela in ustvarjalnega poguma in ima nadalje še novo pomembno sporočilo za vernike tukajšnje škofije: »Nekateri nosijo težave v družini. Drugi doživljajo osamljenost, bolezen, razočaranje ali strah pred prihodnostjo. Mladi pogosto težko vidijo jasno pot. Delavci se srečujejo z razvrednotenjem dela, s preobremenjenostjo ali celo z izkoriščanjem. Nekateri dela ne dobijo. Vse to so resnične stiske našega časa.«

V teh stiskah sveti Jožef izstopa kot človek ustvarjalnega poguma. »Ko v Betlehemu ni prostora, poišče zavetje. Ko je Dete ogroženo, ponoči vstane in beži v Egipt. Ko ne razume vsega, kljub temu zaupa. Njegova moč ni v glasnosti, ampak v dejanjih. Njegova veličina ni v zunanjem sijaju, ampak v zvestobi, pogumu in zaupanju v Božje odločitve.«

Hišni žegen, ki so ga prejeli dosedanji člani ŽPS od škofa Sajeta v zahvalo. FOTO: Jože Potrpin

Cerkev, v kateri se nihče ne počuti odveč

Po besedah škofa tudi njihova škofija potrebuje ljudi, ki znajo živeti ter delati v veri in zaupanju v Boga. Ljudi, ki so pripravljeni služiti. Ljudi, ki ne govorijo najprej o svojih pravicah, ampak o svoji poklicanosti. Ljudi, ki razumejo, da biti Cerkev pomeni nositi bremena drug drugega, varovati slabotne, poslušati Božjo besedo in jo živeti. 

»Ob zgledu svetega Jožefa smo danes povabljeni, da obnovimo svojo vero: da postanemo bolj poslušni Božji volji, da sprejmemo tudi tisto, česar si nismo izbrali; da zaupamo, ko ne razumemo vsega; da delamo pošteno, da varujemo družine in da dajemo prostor drugim; da smo Cerkev, v kateri se nihče ne počuti odveč.«

1/9