Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Novo upanje in svarilo za ženske brez maternice

Za vas piše:
Mojca M. Štefanič
Objava: 17. 10. 2014 / 08:23
Oznake: Družba, Duhovnost
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:17
Ustavi predvajanje Nalaganje

Novo upanje in svarilo za ženske brez maternice

Nova tehnologija omogoča številne možnosti, tudi pri tem pa ne gre brez moralnih pomislekov.

Rojstvo prvega otroka materi, ki so ji opravili presaditev maternice, predstavlja tako velike možnosti, ki jih ponuja nova tehnologija, kot tudi potrebo po čuječnosti, opozarja katoliški izvedenec za bioetiko. »Maternica je organ, ki služi določenemu namenu«, pojasnjuje p. Tadeusz Pacholczyk, direktor Narodnega katoliškega centra za bioetiko v Združenih državah Amerike.


V pogovoru za ameriško katoliško agencijo CNA je dr. Pacholczyk povedal, da je presaditev zdrave maternice ženski, ki tega organa zaradi prirojene napake ali pa bolezni nima, povsem zakonita in je »podobna položaju, ko človeku odpovejo ledvice«, darovalec pa nudi zdrav organ nekomu, ki to potrebuje. Ženski lahko delovanje maternice odpove po prestanem rakavem obolenju, po različnih zdravljenjih, pa tudi zaradi prirojene napake.

Pred kratkim je neka Švedinja rodila dečka, potem ko ji je prijateljica, ki je v svojih 60. letih že preživela menopavzo, darovala svojo maternico. To je bila prva uspešna presaditev maternice, ki se je zaključila z nosečnostjo in rojstvom otroka, potem ko sta to dvakrat neuspešno poskusili dve drugi zdravniški ekipi. »Naš uspeh temelji na več kot desetih letih intenzivnega raziskovanja pri živalih in kirurškega usposabljanja naše ekipe, odpira pa možnosti za obravnavo številnih mladih žensk po vsem svetu, ki trpijo zaradi maternične neplodnosti«, je v pogovoru za britansko medijsko hišo BBC pojasnil prof. Mats Brannstrom, vodja švedske presaditvene ekipe.

P. Pacholczyk pojasnjuje, da je število parov, ki bi jim tovrstna terapija pomagala, sicer »razmeroma majhno«, sama presaditev pa odpira možnosti novemu moralno sprejemljivemu zdravljenju. Presaditev maternice same po sebi je lahko moralno sprejemljiva, če ob tem ne gre tudi za presaditev jajčnikov in spolnih celic, s čimer upoštevamo edinstvenost genetskega zapisa vsakega posameznika. Duhovnik hkrati opozarja, da sta v zadnjem primeru žena, katere jajčniki so še delovali, in mož s pomočjo oploditve v epruveti ustvarila enajst zarodkov, eden izmed njih je bil vsajen v maternico in uspešna nosečnost se je končala s porodom. Uporaba oploditve v epruveti je v nasprotju s katoliškim naukom, ker ločuje spočetje novega življenja od zakonske daritve.

Da bi bila presaditev maternice povsem dopustna, par ne bi smel poseči po umetni oploditvi, pojasnjuje p. Pacholczyk, otrok bi moral biti spočet po naravni poti »z daritvijo med zakoncema«. P. Pacholczyk je opozoril tudi na etične pomisleke pri morebitnih darovalkah za tovrstno obliko zdravljenja. V švedskem primeru »je maternico darovala žena, ki je že preživela menopavzo in njeno reproduktivno življenje je že zaključeno«.

»Z darovanjem maternice ne ogroža svojih reproduktivnih zmožnosti in tudi ne delovanja hormonov v svojem telesu«, še pojasnjuje izvedenec za bioetiko in dodaja, da bi lahko za presaditve uporabljali maternice pokojnih oseb in žensk, ki so že preživele menopavzo.

Moralno nesprejemljivo pa bi bilo darovanje maternice ženske, ki še ni v obdobju menopavze, »z namenom zaščite pred spočetjem«, ženske, ki bi namerno postala neplodna v obdobju, ko biološko še lahko spočne in rodi otroka.

Vir: CNA

Foto: arhiv Družine (T. S.)

Kupi v trgovini

Kako zagovarjati vero brez povzdigovanja glasu
Družbena vprašanja
19,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh