Na spletni Družini smo že konec leta 2022 (TUKAJ) pisali, da so prve slovenske občine (Postojna, Ilirska Bistrica) odmerile NUSZ tudi za sakralne objekte, kar prej ni bila praksa. Osnova za to je bila odločba Ustavnega sodišča s 17. septembra 2020 (TUKAJ, ključna je 40. točka na straneh 16 in 17), na podlagi katere je takratno Ministrstvo za okolje in prostor izdalo sistemska priporočila o odmeri NUSZ tudi za objekte za versko dejavnost.

Ponovno je završalo lani spomladi, tokrat v Župnijah Brestanica, Senovo in Koprivnica (TUKAJ), tamkajšnji župnik Tomaž Šojč je bil namreč ogorčen nad visokim letnim zneskom, ki je za vse tri župnije skupaj presegel 2500 evrov.

Takole smo na spletni družini pisali decembra 2022. FOTO: zajem zaslona

Zdaj pa je zabrbotalo še v Kranju, saj je tamkajšnja Mestna občina lani prvič uvedla novo zaračunavanje, na katerega pa so se pritožili župniki Dekanije Kranj, in sicer zaradi občinskega spodrsljaja – napačne oziroma neustrezne kategorizacije verskih objektov. Za odziv smo na spletni Družini prosili obe strani in v nadaljevanju soočamo stališča župnikov (v njihovem imenu dr. Andrej Naglič) in kabineta kranjskega župana Matjaža Rakovca.

---

Kje je srž problema v Kranju?

Kje tiči srž problema? Na oktobrski 19. seji dekanov Nadškofije Ljubljana je župnik Župnije Kranj dr. Andrej Naglič dekane seznanil s spremembami glede NUSZ in opozoril, da je do prve spremembe zaračunavanja prišlo, ko je bil leta 2014 sprejet zakon, ki pa je po presoji ustavnosti padel. Nadaljnji zakoni so določili, da se nadomestilo izvaja za vsa zazidljiva in nezazidljiva zemljišča.

Od leta 2020 je Ustavno sodišče določilo, da oprostitve iz prejšnjih zakonov ne veljajo, zato je od določene občine odvisno, ali bo nadomestilo zaračunavala tudi za uporabo objektov za versko dejavnost. Tako je lani poleti novo zaračunavanje med drugim začela tudi Mestna občina Kranj, je pojasnil župnik Naglič.

Župnijska cerkev sv. Modesta Župnije Kranj - Zlato polje. FOTO: Marjan Smerke

In še, da so se duhovniki kranjske dekanije pritožili s pritožbenimi razlogi, da Mestna občina Kranj nima pravne podlage odločb izdati na podlagi odloka, veljavnega pred zakonom iz leta 2020. Nadomestilo so zaračunali na osnovi kategorij, ki ne ustrezajo verskim objektom, in to z naslova poslovne dejavnosti in javne službe (dejavnost B – za poslovne, storitvene in trgovske dejavnosti, namene javnih služb in storitev).

Po Nagličevih besedah Zakon o verski svobodi določa, da se verska skupnost prepove, če se ukvarja s poslovno dejavnostjo ali javno službo. Po njegovem je MO Kranj priznala napako, zaradi česar naj bi se v občinski odlok dodala nova točka za obravnavo verske dejavnosti, da bi bila odmera davka zakonita in primerna.

---

Prva je opozorila mestna svetnica NSi

Prva je sicer na občinski ravni problematiko NUSZ za verske objekte v Kranju na lanski septembrski 15. redni seji Mestnega sveta MO Kranj izpostavila mestna svetnica NSi Irena Dolenc in spomnila, da nikjer v Odloku o NUSZ, ki ga je Mestni svet sprejel leta 2021, niso navedeni sakralni in drugi župnijski objekti, zato je bil v letu 2024 zelo visoko odmerjen NUSZ za vse župnije v Kranju brez ustrezne podlage.

Irena Dolenc, kranjska mestna svetnica NSi. FOTO: osebni arhiv

»Za župnije je to velik šok, saj župnija živi od darov občanov, ki bodo zdaj namenjeni NUSZ, le redke župnije imajo druge prihodke, večinoma so to prihodki iz najema prostorov,« je pojasnila Dolenčeva in v imenu svetniške skupine NSi predlagala, da se v Odloku določi, kam se uvrščajo sakralni in drugi objekti, ki so v lasti župnij, kako se zanje določi NUSZ.

»Trenutno, po sedanjem Odloku, je najbolj sprejemljiva opredelitev kot družbena dejavnost, a to je zelo pavšalno. Objekti, ki so v lasti župnije, imajo namreč zelo različne namembnosti: od cerkva, učilnic, dvoran, stanovanjskih delov, prostorov Karitas in drugih, zato zagotovo ne bo obdavčitev vseh objektov enaka,« je poudarila Irena Dolenc. Zato je že septembra pozvala kranjsko občinsko upravo, naj čim prej dopolni Odlok o NUSZ, da ne bodo narobe načrtovali proračunskih prihodkov iz naslova NUSZ za leto 2025.

---

Odziv Mestne občine Kranj

Po odgovore smo se obrnili na Mestno občino Kranj in iz kabineta župana Matjaža Rakovca so pojasnili, da so župnije v pritožbah navedle, da je bilo nadomestilo za leto 2024 odmerjeno tudi za verske objekte oz. cerkve, za katere prej še ni bilo. Nadalje so v pritožbah zapisale, da župnije delujejo na osnovi dobrodelnosti in ne pridobitne ali poslovne dejavnosti in zato zavračajo predmetne odločbe v delu, ki se nanašajo na versko dejavnost, ki poteka v predmetnih verskih objektih. Odgovore MO Kranj v nadaljevanju objavljamo v celoti.

Kako ste se na pritožbe odzvali na Mestni občini Kranj?

MO Kranj je na podlagi dejstev, ki so jih župnije navedle v pritožbah, posredovanih na FURS, ugotovila, da se nepremičnine z dejansko rabo, imenovane deli stavbe za opravljanje verskih obredov, glede na dejavnost, ki jo župnije opravljajo v predmetnih nepremičninah, v skladu z veljavnim odlokom lahko uvrščajo med družbene dejavnosti in ne v poslovne, storitvene, trgovske dejavnosti ter javne službe in storitve. Iz navedenega razloga se je pritožbam ugodilo.

Župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec. FOTO: FB Matjaž Rakovec

Ali je točka za verske dejavnosti že dodana v občinski Odlok o NUSZ?

Trenutno veljavni Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 189/2021) omogoča, da se verske stavbe uvrsti v ustrezno skupino dejavnosti (družbene dejavnosti), zato odloka nismo spreminjali.

Koliko pritožb duhovnikov ste dobili in kakšni so bili pritožbeni razlogi?

Pritožilo se je 13 župnij. Župnije so v pritožbah navedle, da je bilo nadomestilo za leto 2024 odmerjeno tudi za verske objekte oz. cerkve, za katere do sedaj še ni bilo odmerjeno. Nadalje so v pritožbah zapisale, da župnije delujejo na osnovi dobrodelnosti in ne pridobitne oziroma poslovne dejavnosti in zato zavračajo predmetne odločbe v delu, ki se nanašajo na versko dejavnost, ki poteka v predmetnih verskih objektih.

Ali je odločitev za zaračunavanje NUSZ tudi za verske objekte avtonomna (izbirna) odločitev MO Kranj ali je k temu zakonsko zavezana?

Iz odločbe ustavnega sodišča (odločba št. U-I-11/16, z dne 17. 9. 2020) izhaja, da so predmet odmere NUSZ tudi stavbna zemljišča, določena v prvem odstavku 59. člena ZSZ (to so zemljišča, ki se uporabljajo za potrebe obrambe, objekti tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje, objekti mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno, in stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost). Občine so tako zakonsko zavezane k zaračunavanju NUSZ za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost.

Ste se pred odločitvijo o novem zaračunavanju NUSZ o tem posvetovali tudi z duhovniki kranjske dekanije?

MO Kranj je zakonsko zavezana k zaračunavanju NUSZ za te stavbe, zato se pred začetkom zaračunavanja ni posvetovala z duhovniki kranjske dekanije. Kot vir podatkov za odmero NUSZ so se uporabile uradne evidence.

---

Odziv župnika dr. Andreja Nagliča

Da so župniki Dekanije Kranj v primeru zaračunavanja NUSZ dosegli dogovor o ublažitvi odmere, ki je že izpolnjen, in o dopolnitvi občinskega Odloka o NUSZ, ki naj bi bil izpolnjen do letošnjega poletja, je v pogovoru za spletno Družino pojasnil župnik Župnije Kranj dr. Andrej Naglič. Tudi njegove odgovore v nadaljevanju objavljamo v celoti.

Dr. Andrej Naglič, župnik Župnije Kranj. FOTO: Tatjana Splichal

Če je prav razumeti, je bil povod za pritožbe duhovnikov kranjske dekanije na odmerjen NUSZ neustrezna kategorizacija verskih objektov (dejavnost B – za poslovne, storitvene in trgovske dejavnosti, namene javnih služb in storitev)?

Tako je. Med to kategorizacijo ne spadajo objekti za versko, pastoralno in karitativno dejavnost. Ne smejo se namreč uporabljati niti za pretežno pridobitno dejavnost niti za izvrševanje oblastnih dejanj. Zato je bila kategorizacija verskih objektov v odločbah o odmeri NUSZ, ki jih je izdala mestna občina, neustavna in nezakonita.

Ali je kategorizacija v družbene dejavnosti za vas sprejemljiva rešitev in kaj to pomeni za višino nadomestila – bi se (bistveno) znižala?

Tudi ta kategorizacija ni sprejemljiva rešitev. Za objekte za družbeno dejavnost ne velja prepoved njihove izključne uporabe v pridobitne namene. Večnamensko dvorano denimo lahko v celoti tržimo. Nadalje se objekti za družbeno dejavnost smejo uporabljati za izvrševanje oblastnih funkcij države. V večnamenski dvorani lahko denimo poteka uradna proslava ob državnem prazniku. Tovrstna uporaba verskih objektov je zaradi zakonskih določb in ustavnih načel bistveno omejena. Verski objekti so glede na svoj status in uporabo svojevrstni. To pomeni, da jim mora pravo temu primerno kategorizirati, ločeno od trenutno obstoječih kategorij.

Ali vi razumete odločbo Ustavnega sodišča kot zavezujočo za vse občine in je torej tudi MO Kranj zakonsko zavezana k zaračunavanju NUSZ tudi za verske objekte – ali je to njena avtonomna (izbirna) odločitev?

Iz predmetne odločbe Ustavnega sodišča ne izhaja, da bi imela splošni zakonodajni učinek. Dolžnost odmere NUSZ za verske objekte v slovenski, evropski ali mednarodni zakonodaji trenutno ne obstaja. Določene občine pa so izkoristile nepreglednost tega področja v Sloveniji, ki je nastalo z razveljavitvijo obdavčitve nepremičnin, in skušajo »po bližnjici« obogatiti svoje proračune. Nastalo zmedo bi bilo treba odpraviti na zakonodajni ravni, z učinkom za vso državo.

Se je vodstvo Občine z vami, duhovniki kranjske dekanije, pred uvedbo zaračunavanja NUSZ tudi za verske objekte kaj posvetovalo? Kakšno je sicer sodelovanje med kranjskimi župnijami in Občino?

Župan nas je pred časom ustno seznanil z namero po odmeri NUSZ za verske objekte. Izdaja oziroma prejem odločb pa je bila za vse župnike presenečenje. Z mestno občino imamo sicer trajen in odprt dialog ter nekatera odprta vprašanja dobro rešujemo. Tudi v primeru zaračunavanja NUSZ smo dosegli dogovor o ublažitvi odmere in dopolnitvi predmetnega občinskega odloka. Prvi del dogovora je bil izpolnjen. Drugi del naj bi bil izpolnjen do letošnjega poletja. Župniki ta proces pozorno spremljamo in računamo na podporo občinskih svetnikov.