Košarica Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Nov finančni udarec za slovenske župnije?

Janez Porenta
Za vas piše:
Janez Porenta
Objava: 30. 11. 2022 / 05:00
Čas branja: 17 minut
Nazadnje Posodobljeno: 29.11.2022 / 19:48
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Nov finančni udarec za slovenske župnije?

Nov finančni udarec za slovenske župnije?
Podružnična cerkev sv. Notburge v Zagonu pri Postojni. FOTO: Ivo Žajdela
Potem ko je Ministrstvo za okolje in prostor na podlagi odločbe Ustavnega sodišča z dne 17. 9. 2020 izdalo sistemska priporočila Občinam o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) tudi za objekte, namenjene opravljanju verskih dejavnosti, sta se kot prvi odzvali Občini Postojna in Ilirska Bistrica, ki sta župnijam že odmerili nadomestilo tudi za cerkve. Pritožbe župnij, ki jim doslej NUSZ za verske objekte ni bilo treba plačevati, so zdaj na mizi Ministrstva za finance.

Kje zgodba korenini? V prvem odstavku 59. člena Zakona o stavbnih zemljiščih iz leta 1984 (ZSZ/84), v katerem je bilo jasno zapisano, da so iz odmere NUSZ izvzete stavbe, uporabljane za versko dejavnost: »Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje za zemljišče, ki se uporablja za potrebe ljudske obrambe, za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje, za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno, in za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost.«

Odločba Ustavnega sodišča

ZSZ/84 je vmes prenehal veljati, so pa takrat ostale v veljavi določbe VI. poglavja o NUSZ. Obrat v tej zgodbi pomenita odločbi Ustavnega sodišča z dne 16. decembra 2004 in zlasti 17. septembra 2020, ki se naslanja na 218. člen Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), v katerem verski objekti niso navedeni kot izjeme od plačila NUSZ (od prvega do tretjega odstavka TUKAJ). ZGO-1 sicer od leta 2018 ne velja več. Predlanska odločba US pa je bila podlaga za sistemska priporočila Občinam pri odmerjanju NUSZ, ki jih je lani izdalo Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), v njih pa verskih objektov ne izvzema več od plačila nadomestila. Odločbo Ustavnega sodišča z dne 17. septembra 2020 najdemo TUKAJ, ključna je 40. točka na straneh 16 in 17.

Čakamo še na odziv Škofije Koper, ki ga bomo objavili naknadno.

Pritožba Župnije Postojna

Že od lani NUSZ plačuje Župnija Postojna. Kot je pojasnil tamkajšnji župnik mag. Jožef Koren, so skladno z navodili Škofije Koper vložili pritožbo zoper odločbo FURS z dne 21. junija 2021 glede odmere NUSZ za leto 2021, saj so menili, da ni bila upoštevana veljavna določba 1. odstavka 59. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ/84), ki določa, da se nadomestilo med drugim ne plačuje za stavbe, ki jih verske skupnosti uporabljajo za versko dejavnost.

Utemeljitev župnije

»Obveznost plačevanja NUSZ je opredeljena v ZSZ/84, ki se še vedno uporablja glede na določbe 5. točke prvega odstavka 179. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) oz. glede na določbe prve alineje 57. člena ZSZ/97, s katero je bilo ohranjeno v veljavi 6. poglavje ZSZ/84 (členi od 58 do 68) o NUSZ. Pri tem je treba upoštevati tudi odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-313 z dne 21. marca 2014, ki je odločilo, da se do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin uporabljajo predpisi iz prve do pete alineje 33. člena ZDavNepr. Druga alineja cit. člena vsebuje prvo in tretjo alinejo 41. člena in določbe VI. poglavja ZSZ, med katerimi je tudi člen 59, ki določa oprostitve NUSZ za objekte verskih skupnosti in ga je zato treba do nove zakonodaje upoštevati,« je argumente navedel župnik Koren.

Mag. Jožef Koren, župnik Župnije Postojna in Župnije Studeno. FOTO: osebni arhiv

Noben zakon še ni izrecno preklical oprostitev

Hkrati meni, da zakonodajalec z 218. členom ZGO-1 ni posegel v način določanja višine NUSZ niti v sistem oprostitev NUSZ, temveč je le na novo določil kriterije (ne)zazidanih stavbnih zemljišč, po katerih se odmeri NUSZ. »Menimo, da je bil 'ratio legis' oprostitev v 59. členu določen po namenu oz. načinu uporabe nepremičnine in ne po definiciji zazidanega oz. nezazidanega stavbnega zemljišča. Sicer so oprostitve, ki jih zakon vključuje, nesmiselne. Noben zakon doslej še ni izrecno preklical oprostitev, zato menimo, da ostajajo v veljavi,« je prepričan postojnski župnik.

Nikjer ni omenjeno vprašanje verskih objektov

Po njegovem je bil glavni namen oprostitev NUSZ za določena stavbna zemljišča zaradi njihovega posebnega namena ali posebnih objektov na njih in ne zgolj zato, ker so stavbna zemljišča. »V našem primeru gre za stavbe, ki so verski objekti, torej tudi cerkve, kapel(ic)e, ki so večinoma opredeljene tudi kot sakralna kulturna dediščina. V vseh odločbah in zakonih, ki eden drugega zamenjujejo, dopolnjujejo, ukinjajo, kot tudi v obeh odločbah US z dne 16. decembra 2004 in 17. septembra 2020, ni nikjer omenjeno vprašanje objektov za opravljanje verskih dejavnosti, temveč govorijo zgolj o vojaških objektih. Zato menimo, da iz teh odločb US ni moč potegniti, da oprostitve iz 59. člena ZSZ/84 ne veljajo več za objekte verskih skupnosti,« poudarja mag. Koren.

To bo vplivalo na vse verske skupnosti v vseh občinah

Izpostavlja še, da je pravilna razlaga veljavnosti ali neveljavnosti tega člena ključnega pomena, saj bo to vplivalo na vse verske skupnosti glede plačevanja ali oprostitve NUSZ v vseh slovenskih občinah. »Želim si, da se k temu vprašanju pristopi tudi v dogovarjanju med Cerkvijo in državo oz. med verskimi skupnostmi in državo. In to že v pripravi novega zakona, ki bo moral biti precej bolj jasen, kot so obstoječi na tem področju.«

Smiselno bi bilo, da bi k reševanju pristopila tudi SŠK

Jožef Koren je odprl še en vidik, namreč da nekatere Občine nadomestilo za cerkve odmerjajo, druge pa ne. Sam meni, da večina Občin v Sloveniji še vedno upošteva določbo 1. odstavka 59. člena ZSZ/84 in da razumejo prvotni namen zakonodajalca glede izjeme neplačevanja nadomestila, namreč da gre za zakonsko pomoč verskim skupnostim pri vzdrževanju sakralne kulturne dediščine, ki je elegantno rešena. Ker je rešitev tega vprašanja pomembna za vso Cerkev v Sloveniji in za to, ali bodo vsi sakralni objekti vključeni ali izvzeti iz plačevanja NUSZ, se mu zdi smiselno, da bi k reševanju tega vprašanja pristopila tudi Slovenska škofovska konferenca (SŠK) s svojimi pravnimi službami v dogovarjanju z ministrstvi in tudi s pripravo nove zakonodaje na tem področju.

Za nadomestilo prihodek 6 tednov v letu

Župnik Koren še čaka odgovor na pritožbo z ministrstva za finance, ker pa pritožba ne zadrži izvršitve odločbe o odmeri NUSZ, že dve leti plačujejo nadomestilo za obe župniji, Studeno in Postojna. »V dveh letih smo iz darov vernikov obeh župnij za potrebe plačila NUSZ Občini Postojna nakazali 3.371,02 € nadomestila, kar pomeni tako za Župnijo Postojna kot tudi za Studeno prihodek 6 tednov v letu,« še pojasni postojnski župnik.

Podružnična cerkev sv. Štefana v Topolcu pri Ilirski Bistrici. FOTO: Ivo Žajdela

Občina Postojna: Odločbe US so zavezujoče

Na Občini Postojna poudarjajo, da je narava odločb US zavezujoča in nikakor le priporočilna, po 3. odstavku 1. člena Zakona o ustavnem sodišču so njegove odločbe obvezne. Če bo drugostopenjski organ (MF) prikimal pritožbam župnij, bodo v celoti preučili posamično zadevo in izvedli vse aktivnosti za zavarovanje pravnih in ekonomskih koristi občine. Z Občine so sicer pojasnili še:

Pojasnila Občine

»Predpisovanje in obveznost plačevanja NUSZ je urejal ZSZ/84 v določbah VI. poglavja (od 58. do 63. člena). Z dnem uveljavitve ZSZ, sprejetega v letu 1997 (ZSZ/97), je sicer prenehal veljati ZSZ/84, z izjemo določb VI. poglavja o NUSZ, ki so se ohranile v veljavi, pa tudi po uveljavitvi ZUreP-1 dne 1. januarja 2003, ko je prenehal veljati ZSZ/97, z izjemo določbe prve alineje 56. člena v delu, ki se nanaša na NUSZ.

Želim si, da se k temu vprašanju pristopi tudi v dogovarjanju med Cerkvijo in državo oz. med verskimi skupnostmi in državo. In to že v pripravi novega zakona, ki bo moral biti precej bolj jasen, kot so obstoječi na tem področju. (župnik mag. Jožef Koren)

ZUreP-1 je v 180. členu še določal, da se nadomestilo do posebne zakonske ureditve plačuje po predpisih, veljavnih na dan uveljavitve ZUreP-1, pri čemer se je prva alineja 56. člena ZSZ/97 uporabljala za tista stavbna zemljišča, ki jih je kot taka določal zakon, ki je urejal graditev objektov (ZGO-1, prav tako uveljavljen 1. januarja 2003). ZGO-1 je v 1. odstavku 218. člena določal, da se prva alineja 1. odstavka 56. člena ZSZ/97 uporablja samo za tista (ne)zazidana stavbna zemljišča, ki jih določa ta člen zakona, pri čemer pa je ZGO-1 v 2. in 3. odstavku 218. člena izrecno določal, od katerih (ne)zazidanih stavbnih zemljišč se nadomestilo plačuje in od katerih ne.

Določbi verskih objektov ne omenjata

Stavb, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost, ti dve določbi ne omenjata, zato je treba zaključiti, da od uveljavitve ZUreP-1 in ZGO-1 (od 1. januarja 2003) dalje stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost, niso več izvzete iz obveznosti plačila NUSZ.«

Zakaj torej NUSZ tudi za cerkve?

V nadaljevanju je bil sicer sprejet tudi Zakon o davku na nepremičnine (ZDavNepr), ki je začel veljati 1. januarja 2014 in razveljavil določbe VI. poglavja ZSZ/84, na njihovi podlagi sprejete občinske odloke in določbe od 218. do 218.d člena ZGO-1. »Vendar pa je US z ustavno odločbo z dne 21. marca 2014 razveljavilo navedeni zakon in v 3. točki izreka določilo tudi, da se do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin uporabljajo predpisi iz 1. do 5. alineje 33. člena ZDavNepr, uporabljajo se torej določbe VI. poglavja ZSZ/84, na njihovi podlagi sprejeti občinski odloki in tudi določbe od 218. do 218.d člena ZGO-1. Tako je treba zaključiti, da se tudi za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost, odmerja ter plačuje NUSZ,« utemeljujejo na Občini Postojna.

Župnija Ilirska Bistrica letos že plačala NUSZ v štirih obrokih

Letos so NUSZ za verske objekte prvič odmerili tudi na Občini Ilirska Bistrica. Župnik tamkajšnje župnije Stanko Fajdiga je potrdil, da so trenutno v sporu z Občino, vendar primer zdaj stoji, potem ko so ga s FURS dali v reševanje na drugo stopnjo, torej na Ministrstvo za finance, a na odgovor še čakajo. Letos so NUSZ že plačali v štirih obrokih v skupnem znesku približno 3000 evrov.

Stanko Fajdiga, župnik Župnije Ilirska Bistrica. FOTO: Ivo Žajdela

Ves denar gre iz žepov vernikov

»Ves denar gre iz žepov vernikov, drugih virov nimamo. Če ne bi bilo treba plačati nadomestila, bi šel denar za župnijske potrebe, za Karitas ali, če drugega ne, za nafto,« je izpostavil Stanko Fajdiga in dodal, da če bodo ugotovili, da je odmerjanje NUSZ tudi za cerkve skladno z zakonodajo, ga bodo morale vse Občine obračunati, ne bodo se mogle izogniti.

Rojc: Občina ni imela izbire

Kot je pojasnil župan Ilirske Bistrice Emil Rojc, Občina ni imela izbire glede zaračunavanja NUSZ za objekte, namenjene opravljanju verskih dejavnosti, saj je ta obveznost nastala na podlagi odločbe US z dne 17. septembra 2020, ki se neposredno uporablja in jo je treba kot tako spoštovati. »Določbe ZSZ, ki so določale oprostitev plačila NUSZ za stavbe za versko dejavnost, skladno z navedeno odločbo ne veljajo več. Občine so tudi od Skupnosti občin Slovenije, ministrstev za finance ter za okolje in prostor, GURS in FURS na več posvetih o odmeri NUSZ prejele tudi usmeritev in priporočilo, da se mora NUSZ skladno z navedenimi pravnimi podlagami zaračunati tudi za predmetne objekte,« je poudaril bistriški župan in dodal še podrobnejše pojasnilo:

»ZSZ je skladno s 5. točko prvega odstavka 179. člena ZUreP-1 prenehal veljati, razen prve alineje 56. člena v delu, ki se nanaša na nadomestilo. Pri tem je treba upoštevati še 1. odstavek 218. člena ZGO-1, ki določa, da se 1. alineja prvega odstavka 56. člena ZSZ uporablja samo za (ne)zazidana stavbna zemljišča, ki jih ureja ta člen ZGO-1. Obenem je treba upoštevati še 1. odstavek 180. člena ZUreP-1 ter 2. in 3. odstavek 218. člena ZGO-1, ki, če jih beremo skupaj, opredeljujejo (ne)zazidana stavbna zemljišča, za katera se plačuje ali ne plačuje nadomestilo.

Ves denar gre iz žepov vernikov, drugih virov nimamo. Če ne bi bilo treba plačati nadomestila, bi šel denar za župnijske potrebe, za Karitas ali, če drugega ne, za nafto. (župnik Stanko Fajdiga)

Določbi ne omenjata izvzema zemljišč, na katerih stojijo cerkve

Do odgovora na vprašanje, od katerih (ne)zazidanih stavbnih zemljišč se (ne) odmerja oz. (ne) plačuje nadomestilo, pridemo, glede na to, da to vprašanje ureja več določb različnih predpisov, ki so si tudi v razmerju starejši : mlajši, z uporabo sistematične razlage in časovnega oz. kronološkega argumenta. Kot navedeno, 2. in 3. odstavek 218. člena ZGO-1 izrecno določata, od katerih (ne)zazidanih stavbnih zemljišč se nadomestilo plačuje, vendar izvzema zemljišč, na katerih stojijo objekti, namenjeni verski dejavnosti, iz obveznosti plačevanja NUSZ (oprostitev plačila) ti dve določbi ne omenjata.

Predrugačena ureditev nadomestila iz ZSZ/84

ZUreP-1, ki je v 5. točki prvega odstavka 179. člena ohranil v veljavi ureditev NUSZ, je v 1. odstavku 180. člena glede plačevanja tega nadomestila predpisal, da se to nadomestilo plačuje 'za tista stavbna zemljišča, ki jih kot taka določa zakon, ki ureja graditev objektov'. Ta zakon je ZGO-1, ki pa je v 1. odstavku 218. člena izrecno določal, da se ureditev nadomestila iz prve alineje 56. člena ZSZ 'uporablja samo za tista (ne)zazidana stavbna zemljišča, ki jih določa ta člen tega zakona'. Ta določba je opredelila ureditev NUSZ iz ZSZ/84 v zvezi z ZSZ, sklicujoč se na ureditev iz tega člena ZGO-1. Tako se je po vsebini predrugačila ureditev nadomestila iz ZSZ/84, kolikor je ta iz obveznosti plačevanja nadomestila izvzemala zemljišča, na katerih so zgrajeni objekti za verske dejavnosti.

Kronološki argument

Če je s poznejšim določilom zakona ureditev obstoječega zakona spremenjena, je treba pri opredeljevanju veljavnosti določila uporabiti kronološki argument. Upoštevaje kronološki argument je zato treba od uveljavitve ZUreP-1 in ZGO-1, torej od 1. januarja 2003, ureditev NUSZ razlagati tako, da zemljišča, na katerih so zgrajeni objekti za verske dejavnosti, niso več izvzeta iz obveznosti plačila nadomestila. Navedeno stališče je zavzelo tudi MOP pri odmeri NUSZ za leto 2022.«

V primeru, da bo drugostopenjski organ ugodil pritožbam župnij, bodo na Občini Ilirska Bistrica to odločitev spoštovali, je še dodal župan Emil Rojc.

Obrnili smo se tudi na Občino Vipava, od koder so odgovorili, da NUSZ za cerkve ne odmerjajo. Ker pa je na nedavnih lokalnih volitvah prišlo do spremembe na čelu Občine (dosedanjega župana Gorana Kodeljo je zamenjal Anton Lavrenčič), stališča novega župana še niso mogli podati.

Ministrstvo za finance pritožbe še rešuje

Z Ministrstva za finance, drugostopenjskega organa, ki odloča o pritožbah zoper odločbe FURS, s katerimi ta odmerja NUJZ, so nam odgovorili, da so prejeli v reševanje pritožbe župnij zoper odločbe o odmeri, vendar še niso rešene. Rešujejo jih po vrstnem redu prispetja, najstarejše pritožbe pa bodo predvidoma rešene do konca tega leta.

Ministrstvo: ZGO-1 ne velja več, vendar ...

Po pojasnila smo se obrnili tudi na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), ki je s sistemskimi priporočili lani Občinam prižgalo zeleno luč za odmero NUSZ tudi za cerkve. »Prenehanje uporabe določb 1. odstavka 59. člena ZSZ/84 je bilo prvič nedvoumno obrazloženo v 40. točki obrazložitve odločbe z dne 17. septembra 2020. Iz odločbe namreč izhaja, da so določbe 2. in 3. odstavka 218. člena ZGO-1 tiste, ki izrecno določajo, od katerih zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč se NUSZ plačuje in od katerih ne – torej, kaj je in kaj ni predmet odmere NUSZ,« pojasnjujejo z ministrstva. ZGO-1 resda ne velja več, vendar so določbe 218. in 218.a do 218.d člena tega zakona še vedno v uporabi za namene odmere NUSZ, kar izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča, dodajajo na MOP.

Odločba US ima učinek erga omnes

Občinam so zato poslali priporočila z namenom seznanitve z vsebino odločbe US, ki je obvezna in ima učinek erga omnes – proti vsem, ter njenimi posledicami. Vsebino so uskladili z Ministrstvom za finance in FURS, združenjem občin pa so priporočila poslali tako kot vsem Občinam. Predstavitev sistemskih priporočil je MOP izvedel tudi na posvetu Skupnosti občin Slovenije 4. novembra lani, na katerem je bilo posebej pojasnjeno, da se NUSZ odmerja tudi za cerkve in druge verske objekte.

Koliko Občin že odmerja NUSZ tudi za cerkve?

»MOP ne zbira podatkov o predmetih odmere, za katere občine odmerjajo NUSZ, ker morajo Občine že po zakonu NUSZ odmerjati za vse predmete, ki jih predpisi določajo,« pa na Ministrstvu za okolje in prostor odgovarjajo na vprašanje, koliko Občin se je že odločilo za odmero NUSZ tudi za cerkve.

Tudi na Občini Piran se odločajo za NUSZ za cerkve

Doslej NUSZ za cerkvene objekte niso odmerjali v Občini Piran, kako bo v prihodnjem letu, pa se še odločajo. »NUSZ se v Občini Piran odmerja na podlagi Odloka o NUSZ (81/2019), ki je v veljavi. US je v obrazložitvi svoje odločbe jasno argumentiralo, da 1. odstavek 59. člena ZSZ/84, ki govori o vrstah zemljišč, za katere se nadomestilo ne plačuje, in v katerem so navedeni tudi verski objekti, ki se uporabljajo za versko dejavnost, ne velja oz. se za odmero NUSZ ne uporablja več vse od uveljavitve 218. člena ZGO-1. Ker 1. odstavek 59. člena ZSZ/84 ne velja več, obstaja podlaga za odmero nadomestila tudi za verske objekte, zato se bo takšno nadomestilo odmerilo na podlagi odloka 81/2019. Takšno je tudi zadnje navodilo MOP z dne 15. oktobra 2021,« so pojasnili na Občini Piran.

Po njihovem je US v utemeljitvi svoje odločbe, v kateri je sicer presojalo zakonitost Odloka o NUSZ v drugi občini, jasno pravno argumentiralo, da zakonska določba, ki je dajala podlago za izvzem verskih (in drugih) objektov iz plačila NUSZ, ne velja več, torej ne obstaja več zakonska podlaga za izvzem določenih objektov iz plačila NUSZ. »Občina nima zakonske podlage, da bi se samostojno odločila, da določene skupine objektov niso podvržene plačilu NUSZ,« izpostavljajo na piranski Občini.

Cerkev sv. Jurija v Piranu. FOTO: Ivo Žajdela


Odnos med Občino in Župnijo

Če postavimo spor zaradi odmere NUSZ za verske objekte na rob, kakšni so sicer odnosi med župnijami in občinami? V primeru postojnskega župnika korektni, čeprav bi si v prihodnje želel še več skupnega dogovarjanja, sodelovanja in pomoči. »Zaradi vse večje draginje in upada števila vernikov zaradi epidemije s prihodki iz darov vernikov komaj pokrivamo zgolj redne tekoče stroške položnic. Tudi kristjani so občani in v interesu občine, župana in vseh svetnikov je, da se bo tudi v Občini Postojna v prihodnje ohranjala in obnavljala bogata sakralna kulturna dediščina in da bo Občina pri tem pomagala, kot pomaga v korist občanov pri vzdrževanju drugih objektov,« pove Jožef Koren.

V Postojni

Z Občine Postojna so nam sporočili, da prek javnega razpisa za sofinanciranje obnove in vzdrževanje spomenikov in objektov kulturne dediščine v občini sofinancirajo in tako pomagajo pri ohranjanju oziroma vzdrževanju cerkvenih objektov oziroma sakralne kulturne dediščine. Tako je Občina Postojna v letu 2018 prispevala 11.244 €, v letu 2019 4.073 €, predlani 7.845,25 €, lani 4.331 € in letos (sanacija podpornega zidu ob cerkvi sv. Martina pri Fari v Župniji Hrenovice) 4.586,69 €. Tako je Občina v obdobju od leta 2018 do danes v ta namen skupno namenila nad 32.000 €.

Od leta 2011 do danes je Občina Ilirska Bistrica za sofinanciranja obnove cerkvenih objektov namenila 122.467,00 €.

V Ilirski Bistrici

Po besedah župnika Župnije Ilirska Bistrica Stanka Fajdige Občina sama ne skrbi za sakralno kulturno dediščino, sredstva pa župnija pridobi, če prosi zanje ali se prijavlja na razpise. »Ko smo obnavljali cerkev, smo se prijavili na razpis in pred tremi leti dobili 60.000 €, kar ni malo,« pojasni župnik Fajdiga. Bistriški župan Emil Rojc pa odgovarja, da je v času njegovih treh mandatov, od leta 2011, Občina za sofinanciranja obnove cerkvenih objektov namenila 122.467,00 €, skupen znesek obračunanega NUSZ za vse župnije pa je letos znašal nekaj več kot 20-krat manj od navedenega.

V Piranu

Z Občine Piran pa so odgovorili, da vsako leto v proračunu namenjajo sredstva za obnovo sakralne kulturne dediščine. Na podlagi objavljenega razpisa se letno izvedejo investicije glede na potrebe prijaviteljev. Doslej so s pomočjo teh sredstev obnovili kip nadangela Mihaela na zvoniku piranske cerkve, sanacijo stopnic in vhodnega platoja stolne cerkve v Piranu, Občina pa je iz lastnih sredstev sanirala klif pod piranskim župniščem.

Nalaganje
Nazaj na vrh