Do telefonskega pogovora med papežem in predsednikom Raisijem je po navedbah vatikanskih medijev prišlo na Raisijevo prošnjo, kar je potrdil tudi tamkajšnji tiskovni predstavnik Matteo Bruni, ki pa ni navedel nobenih podrobnosti o vsebini pogovora.

Kot poroča spletni portal Crux, pa je na spletni strani iranskega predsedstva navedeno, da je Raisi v pogovoru s svetim očetom obsodil izraelski povračilni ukrep zaradi nenadnega napada Hamasa 7. oktobra, v katerem je umrlo 1.400 Izraelcev, več drugih pa je bilo zajetih za talce. Po njegovih besedah, tako Crux, so bili napadi na Gazo nesorazmerni, saj je po palestinskih ocenah umrlo okoli 10.000 ljudi, od tega 4.000 otrok in 2.500 žensk.

Raisi je izraelske napade označil za »grozljive zločine sionističnega uzurpatorskega režima brez primere«.

Raisi je izraelske napade označil za »grozljive zločine sionističnega uzurpatorskega režima brez primere«, ki pomenijo »največji genocid stoletja«, in pozval k obsodbi takšnega ravnanja. Navedel je napade na civilne cilje, kot so bolnišnica al-Aksa v Deir el-Balahu, grška pravoslavna cerkev sv. Porfirija iz 12. stoletja in begunsko taborišče Jabalia, ter dejal, da ti napadi pomenijo »zločine proti človeštvu« in so »primeri prakse apartheida ne le proti palestinskim muslimanom, temveč tudi proti drugim religijam, ki se izvaja s podporo ameriške in številnih evropskih držav«.

Predsednikova zahvala papežu

Predsednik Raisi je po navedbah svojega urada dejal, da je dolžnost abrahamskih religij, vključno s kristjani, podpora »zatiranemu palestinskemu ljudstvu«, in se zahvalil za večkratne pozive papeža Frančiška k prekinitvi ognja v Gazi. Papeža je tudi prosil, poroča Crux, naj oceni stališče zahodnih držav, ki podpirajo vojaške dejavnosti Izraela, ter »odigra vlogo pri pojasnjevanju položaja zatiralca in zatiranega v tej zgodbi«.

Iranski predsednik je izrazil zadovoljstvo ob 70. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Iranom in Svetim sedežem ter odnose opisal kot trenutno »zelo dobre«.

Raisi je med telefonskim pogovorom s papežem ponovil stališče Irana, ki podpira Gazo, izrazil pa je tudi zadovoljstvo ob 70. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Iranom in Svetim sedežem ter odnose opisal kot trenutno »zelo dobre«. Poudaril je, da kristjani v Iranu uživajo versko svobodo in so obravnavani kot polnopravni državljani, kot je zapisano v izjavi na spletni strani predsednikovega urada. Zatrdil je, da tudi kristjani iz sosednjih držav vidijo Iran kot zatočišče in da »ne branimo zgolj pravic muslimanskih narodov, ampak tudi pravice kristjanov«.

Iranski predsednik Ebrahim Raisi. FOTO: By Duma.gov.ru/Wikimedia Commons

Nov poziv za osvoboditev talcev

Papež Frančišek pa je po navedbah omenjene izjave izrazil hvaležnost za Raisijevo podporo trpečim v Gazi in poudaril potrebo po prekinitvi ognja. Obljubil je, da bo kot voditelj katoličanov po vsem svetu storil vse, kar je v njegovi moči, »da bi ustavil te napade in preprečil, da bi še več žensk in otrok v Gazi postalo žrtve napadov«. Papež je pred tem med nedeljskim opoldanskim nagovorom znova pozval k miru v Gazi in opozoril, da je še vedno iz dneva v dan izgubljenih nešteto življenj.

Papež Frančišek je med nedeljsko opoldansko molitvijo znova izrazil zahtevo po izpustitvi talcev v rokah Hamasa, med katerimi je veliko otrok.

»V Božjem imenu vas prosim, da prenehate: nehajte uporabljati orožje! Upam, da se bodo poiskale poti, da bi se izognili zaostrovanju spora, rešili ranjence in pomagali prebivalcem Gaze, kjer so humanitarne razmere izjemno resne,« tako papež Frančišek, ki je znova izrazil tudi zahtevo po izpustitvi talcev v rokah Hamasa, med katerimi je veliko otrok.

Papež je prosil, naj otroke vrnejo njihovim družinam, in dejal: »Pomislimo na otroke, na vse otroke, ki jih je prizadela ta vojna, pa tudi v Ukrajini in drugih spopadih: tako se ubija njihova prihodnost. Molimo, da bi imeli moč reči 'dovolj'!«

Papeževa prizadevanja

Nedeljski pogovor je zadnji v vrsti pogovorov papeža Frančiška z mednarodnimi voditelji, s katerimi poskuša posredovati v razmerah v Gazi in si prizadevati za prekinitev ognja. 22. oktobra se je pogovarjal s predsednikom Združenih držav Joejem Bidnom, 26. oktobra s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom, 2. novembra pa s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom.

Nujno je treba preprečiti širjenje spora ter doseči rešitev dveh držav za stabilen in trajen mir na Bližnjem vzhodu.

30. oktobra se je vatikanski »zunanji minister« britanski nadškof Paul Gallagher pogovarjal z iranskim zunanjim ministrom Hosseinom Amir-Abdollahianom, prav tako na zahtevo Irana. Po besedah tiskovnega predstavnika Brunija je Gallagher med tem pogovorom izrazil »resno zaskrbljenost Svetega sedeža zaradi dogajanja v Izraelu in Palestini« ter poudaril, da je »nujno treba preprečiti širjenje spora ter doseči rešitev dveh držav za stabilen in trajen mir na Bližnjem vzhodu«.