Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

O pevcu, ki za božič ne bo pel

Za vas piše:
Helena Fojkar Zupančič
Objava: 03. 12. 2020 / 14:21
Oznake: Družba
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 09.12.2020 / 15:50
Ustavi predvajanje Nalaganje
O pevcu, ki za božič ne bo pel

O pevcu, ki za božič ne bo pel

Kako letošnje praznike doživlja zborovodkinja in glasbena pedagoginja?

Helena Fojkar Zupančič je zborovodkinja in glasbena pedagoginja. FOTO: osebni arhiv.


Običajno se ob koncu koledarskega leta s svojimi zasedbami navdušeno pripravljam na božične koncerte. Prav lepa glasba nam lahko pomaga božič doživeti še globlje in polepšati praznične dni. Glasba nas odpira presežnemu, pa tudi bližnjemu in nam samim.

Letos bo božič drugačen, verjetno brez koncertov in brez petja božičnih pesmi pri maši.

V misli mi ves čas sili besedilo popevke, ki jo z mladimi pevci Škofijske klasične gimnazije pripravljamo za virtualni nastop: »O, čudni dnevi, ko rad poslal bi v onstranstvo SMS z glasnim krikom SOS! O, čudni časi v zmedeni glavi … Kje se zbudil bo naš svet, kakor v TV šov ujet?«

Ker nam petje ogromno pomeni …

Res, čuden je ta čas in težko se sprijaznim s tem, kar prinaša. A ker je situacija težka za vse, je povsem nekonstruktivno razmišljati, kaj vse mi je odvzeto. V času, ko so tudi osebni stiki lahko življenjsko nevarni, pač ne bom iskala načinov, kako zaobiti pravila in peti, koncertirati.

V pogovorih s kolegi sem videla, koliko truda so v preteklih mesecih vložili v to, da so s svojimi zbori vadili ob upoštevanju pravil NIJZ. Petje na razdalji, zunaj, v športnih dvoranah, v cerkvah ali avlah, nato še z maskami, v zasedbi do 20 ljudi, nato do 10 in potem začasna prekinitev. Moji pevci se niso pritoževali nad petjem z maskami. Ko sem jih vprašala, ali jim je zelo naporno, so rekli: »Bolje to, kot nič!« Ker jim petje res ogromno pomeni.

Spremembe so edina stalnica

Dobra stran je, da smo umetniki kreativci in spremembe so za nas stalnica. Dirigenti se tudi v normalnih časih na vajah in odru nenehno srečujemo z nepredvidljivimi situacijami, na katere se je treba hitro odzvati. Ustvarjalnost je prožnost v možganih, v duhu in v telesu. Seveda je uhojena pot udobna in varna.

A če želimo zbori preživeti, za kar pravzaprav v tem času pri zborih gre, se moramo podati na nove poti, pogledati iz okvirjev ustaljenega in varnega. Tako ta čuden čas lahko postane čas novih priložnosti in učenja.

Spletni nadomestki namesto petja v živo

Mnogi zbori se zdaj srečujejo prek spletnih aplikacij, kjer vsak od doma poje po navodilih dirigenta. Tehnologija žal še ne omogoča sočasnega petja, omogoča pa vsaj sočasno sliko na ekranu. Nekateri zbori tako študirajo nov repertoar, drugi ustvarjajo videoposnetke tako, da se vsak pevec posname, potem pa kakšen garač iz zbora to zmontira skupaj.

Nekateri zbori objavljajo posnetke s preteklih koncertov in na ta način ohranjajo stik vsaj z delom občinstva, nekateri se srečujejo na virtualnih klepetih. Nekateri zbori so v mirovanju.


»Moji pevci se niso pritoževali nad petjem z maskami, ker jim petje res ogromno pomeni.« FOTO: Pexels.

Res je, takšno zborovstvo je le skromen nadomestek za tisto, kar nam prinaša SREČAnje, petje v živo. Saj namen petja v zboru ni le neko zadovoljevanje lastnih potreb. Tudi to, seveda! A naše delo je v polnosti osmišljeno šele, ko se udejanji in podeli v skupnosti, z občestvom v cerkvi, z občinstvom v koncertni dvorani.

Želim si, da bi kmalu spet prišli svetli časi

Tudi vloga dirigenta je v tem času drugačna. Bolj kot umetniki smo zdaj motivatorji, povezovalci in pozorni poslušalci. Prizadevamo si, da krhko vezivno tkivo v naših zborovskih skupnostih, ki so ga prej poganjali mnogi navdihujoči projekti, ohranjamo živo in zdravo tudi v času abstinence.

Verjetno se bodo mnoge zasedbe razredčile, prečistile. Koliko smo vložili v odnose in v zborovske skupnosti v tem težkem času, pa se bo pokazalo ob preštevanju svojih vrst, ko se bomo zopet srečali. Vem, da takrat ne bomo kar nadaljevali tam, kjer smo nehali. Stopili bomo korak ali dva nazaj in zajeli globlje.

Želim si, da bi kmalu spet prišli svetli časi. Do takrat pa imam priložnost za vrednotenje preteklega dela, za prečiščenje idej in oblikovanje vizije za prihodnost. In namesto verza popevke iz uvoda kolumne si bom raje popevala drugi del pesmi, ki pravi: »Daj od sebe vse, tu, kjer si, ko ta svet nori.«


Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Praznična. Letna naročnina na revijo je 19,60 evra. Cena posamezne številke je 4,90 evra. Hitra pot do naročila: narocila@druzina.si, 01 360 28 28. Revijo lahko prelistate TUKAJ.


Kupi v trgovini

Izpostavljeno
Pot v samoslovenstvo
Zgodovina
39,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh