Inštituta Stanka Janežiča za dogmatično, osnovno in ekumensko teologijo ter religiologijo in dialog Teološke fakultete Univerze v Ljubljani izdajata znanstveno revijo Edinost in dialog.

Edinost in dialog je znanstvena revija Inštituta Stanka Janežiča za dogmatično, osnovno in ekumensko teologijo ter religiologijo in dialog Teološke fakultete Univerze v Ljubljani.

Prva številka revije je izšla leta 2013 kot nadaljevanje 67-letne tradicije, ki sega v leto 1927, ko je začel izhajati list Kraljestvo božje.

Revija objavlja izvirne in pregledne znanstvene prispevke s področja ekumenizma in medverskega dialoga, vezane na svetovne religije, s poudarkom na krščanskih verstvih, judovstvu in islamu.


Primož Trubar kot posvečevalec slovenske besede

V številki 1–2 (2017) je objavljenih šestnajst prispevkov. Bogdan Kolar piše o reformnih prizadevanjih v Cerkvi ob začetku reformacije, Aleš Maver o dinamiki teoloških sporov v antičnem krščanstvu na zahodu in reformaciji, Vincenc Rajšp pa podaja zgodovinski pregled na reformacijo, Martina Lutra in Primoža Trubarja v luči najnovejših ugotovitev.

Stanislav Slatinek piše o odpustkih kot izhodiščni točki reformacije, Andrej Saje o zakonski zvezi protestantov s stališča Katoliške cerkve, Sebastijan Valentan o Katoliški cerkvi in dialogu z luterani (na poti k edinosti), Matjaž Črnivec o novozaveznem kanonu kot temelju krščanske edinosti, Jan Dominik Bogataj o Lutru in Janezu Krizostomu v paradigmi paleoortodoksije (pistologija Pisma Hebrejcem), Marija Stanonik o Primožu Trubarju kot posvečevalcu slovenske besede, Majda Merše o Trubarjevih svetopisemskih prevodih v slovenskem zvezku Biblie Slavice, objavljen je pogovor z binkoštnim pastorjem Izetom Veladžićem.

Letos je revija Edinost in dialog obeležila 50-letnico ustanovitve Enote Teološke Fakultete UL v Mariboru (1968–2018) s predstavitvijo znanstvenega in pedagoškega dela ustanov ter profesorjev Enote – s hkratnim razmislekom o sodobnih izzivih teologije, o njenem mestu na univerzi, v znanosti, kulturi in v družbi (zvezek s prispevki na to temo je pred izidom).

O prehrani v Svetem pismu

V Centru judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor je na ogled razstava Od puščave do mize. Predstavili so predmete iz biblične arheološke zbirke Teološke knjižnice Maribor ob 50. obletnici Enote v Mariboru, Teološke fakultete Univerze v Ljubljani.
Razstavo spremlja bogat katalog, oba pa interdisciplinarno povezujeta arheološke, zgodovinske in teološke vidike. Nastala sta v sodelovanju biblicista dr. Sama Skralovnika, glavnega avtorja, arheologov Aleksandre Nestorović in Andreja Preložnika ter zgodovinarja Borisa Hajdinjaka.

Ogrodje kataloga predstavljata dva poglavitna razdelka. V prvem razdelku je na kratko predstavljena geneza in struktura svetopisemske arheološke zbirke, nato pa spregovori o rdeči niti razstave, prehrani v Svetem pismu.

Potovanje od davne preteklosti do sedanjosti

Drugi del kataloga je najobsežnejši in najpomembnejši. Predstavitvi obdobja, vezanega na svetopisemsko pripoved, sledijo fotografije predmetov iz zbirke in zanimivosti, ki svet Stare zaveze povezujejo s sodobnostjo. Nepogrešljiv del so tudi odlomki svetopisemskih besedil, navezani na razstavljene predmete in na povedano o prehrani v svetopisemskih besedilih.

Avtorji kataloga so na tak način ustvarili prehode, ki bodo gledalca in bralca večplastno nagovorili in vključili v popotovanje od davne preteklosti do aktualne sedanjosti.

Prvi prehod zaznamuje sama arheološka zbirka različnih posod, ki zajema predmete od bakrene dobe (ok. 4000 pr. Kr.) do predmetov iz pozne bizantinske dobe (do ok. 700 po Kr.).

Ker je lončenina najboljša priča tehnološkega, gospodarskega in družbenega razvoja, bo lahko pozoren gledalec opazoval postopen razvoj materialne kulture.

Kjer se križajo človekova materialna, duhovna in družbena dimenzija

Drugi prehod tvori izbor bibličnih tekstov, ki bralca povede od devteronomistične tradicije, preko evangelijev, do poznih pavlinskih pisem.

Tretji prehod ustvarjajo zgodovinski opisi obdobij, v katerih je potovalo izvoljeno ljudstvo. Začne se s prihodom Abrahama na območje Kanaana v 17. stoletje pr. Kr. in zaključi z opisom življenja novih pavlinskih skupnosti v Mali Aziji in drugod po Rimskem imperiju.

Četrti prehod, v katerem najdejo presečišče tudi preostali trije, pa je tematsko-teološki.

Katalog sledi podobi prehranjevanja kot temeljni človeški dejavnosti, v kateri se križajo človekova materialna, duhovna in družbena dimenzija.

Ob človekovem odnosu do hrane se je razvijal tudi njegov odnos do najbližjih, do družbe in do svetega.

Ob hranjenjuse ni razvijala le tehnika pridelovanja in priprave hrane, temveč tudi morala, etika in teologija.

Človek je prav ob hrani doživljal tako svojo končnost in odvisnost kot tudi svojo ustvarjalnost ter poklicanost v presežno – v odnos. Odnos do hrane je odslikaval odnos do vira življenja, zato je judovsko-krščanska tradicija od vsega začetka v svoje obrede vključevala hrano in hranjenje.

Avtor fotografij je mojster fotografije Tomo Jeseničnik.