Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

O teti, ki je »izginila« v Hrastovcu

Za vas piše:
Ivo Žajdela
Objava: 23. 12. 2020 / 13:13
Oznake: Družba
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 23.12.2020 / 14:11
Ustavi predvajanje Nalaganje
O teti, ki je »izginila« v Hrastovcu

O teti, ki je »izginila« v Hrastovcu

Celjska Mohorjeva družba je izdala prevoda knjig Martina Pollacka o teti Paulini Drolc iz Laškega in o nemškem škofu Clemensu von Galenu, ki se je uprl Hitlerju.

Celjska Mohorjeva družba je izdala prevoda knjig Martina Pollacka o teti Paulini Drolc iz Laškega, ki so jo leta 1945 ubili v Hrastovcu in o nemškem škofu Clemensu von Galenu, ki se je uprl Hitlerju.



Laško Foto: Jože Potrpin


Detektivsko raziskano in oprto na doslej neznane dokumente

Pisatelj Martin Pollack v knjigi Ženska brez groba z veliko intenzivnostjo pripoveduje o usodi človeka, ki je eksemplarična za zgodovinske zaplete na majhnem prostoru med mejami. Po zgodovinskih dokumentih in pričevanjih spremljamo žalostno usodo Pauline Drolc, ki je bila iz Laškega takoj po vojni leta 1945 deportirana v taborišče Hrastovec, nazadnje pa tam tudi kruto ubita.

Martin Pollack je v knjigi razgrnil kruto usodo tete, pri čemer ne opravičuje nobene strani, vpete v konflikt druge svetovne vojne, ne Nemcev, ne Slovencev. Ravno zaradi tega je njegovo pisanje privlačno, saj se zaveda neznosne kompleksnosti dogajanja, v katerem – parabolično rečeno – ni (bilo) nobenih zmagovalcev.

Z izhodiščem leta 1945, ko so partizani v Laškem aretirali sedemdesetletno Pauline Drolc, rojeno Bast, in jo odpeljali v začasno internacijsko taborišče Hrastovec, je avtor s predanostjo raziskoval njeno usodo in nemirni čas druge svetovne vojne v Laškem.
Ob Paulinini zgodbi je razkril še usode številnih drugih prebivalcev Laškega, ki jim je vojni čas prinesel tesnobno potrebo po opredeljevanju in življenju v strahu, da so nazadnje izbrali napačno stran.

Kljub temu, da je bila nemško nacionalno usmerjena skoraj vsa Pollackova družina, predvsem pa njegov oče Gerhard Bast, vodja gestapa v avstrijskem Linzu, je bila Pauline edina, ki je ob koncu druge svetovne vojne nasilno umrla.

Ta dokumentarni in spominski roman postavlja ogledalo družbi in navdihuje za nadaljnje raziskovanje tragičnih medvojnih in povojnih »zgodb« ljudi.



Škof, ki se je uprl Hitlerju

Jerome Fehrenbach je napisal knjigo Von Galen, o škofu, ki se je uprl Hitlerju.

Škof von Galen je bil ponosen Vestfalec, plemenit aristokrat in globoko vdan Božji služabnik. Ko se je nad Nemčijo zgrnil rjav oblak nacizma, je visoko dvignil glavo, okrog sebe zbral ljudstvo in s prižnice zagrmel kot »Münstrski lev«.

Ko bi bilo najlažje skloniti glavo in se prepustiti toku dogodkov, se je Hitlerju in njegovim podpornikom zazrl v oči z odločnim »Ne!«

Biografija ni le prikaz izjemne življenjske zgodbe, ampak nas popelje v samo zakulisje morilskega režima in kolesja smrti, ki so ju zasnovali nacisti.

Clemens August von Galen je bil branilec veličine Nemčije, časti krščanstva in slave Evrope. Opis njegovega otroštva je ganljiv vpogled v miselnost aristokratske družine, za katero je privilegiranost v prvi vrsti odgovornost in življenje zgolj potovanje do edino pomembnega končnega cilja – nebeškega srečanja z Gospodom.



Eden najbolj zagrizenih in pokončnih nasprotnikov Adolfa Hitlerja

Kot preprost župnik si je von Galen predvsem prizadeval biti blizu ljudem. Med leti 1918 in 1945 je postal eden najbolj zagrizenih in pokončnih nasprotnikov Adolfa Hitlerja ter njegovih podpornikov.

Galnova klena beseda je podžigala oporečništvo in krepila zdravo jedro naroda. V svojih pridigah je obsojal kult rase, brutalnost SS in evtanaziranje duševno bolnih. Ta besedila so obšla svet, Hitler pa je zaradi njih leta 1941 celo ukazal ustaviti program iztrebljanja umsko in telesno prizadetih.

Knjigo je prevedla Vesna Velkovrh Bukilica.

Kupi v trgovini

Novo
Izpostavljeno
Dve zgodbi enega zakona
Pričevanja
24,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh