Moč povezav: o tržaški reviji Zaliv

Cankarjeva založba je izdala zbornik Moč povezav, s prispevki s simpozija (6. aprila 2017 na SAZU) o tržaški reviji Zaliv. Objavljenih je trinajst prispevkov. Na začetku Boris Pahor, urednik revije, ovrednoti pomen revije Zaliv, ki jo je Udba skrbno spremljala in ji režim ni dovolil, da bi jo brali v socialistični Sloveniji. Elisabetta Sgarbi je izrazila hvaležnost uredniku Borisu Pahorju, Janez Bizjak se spominja, da je bilo sodelovati z Zalivom prijetno in nevarno, Tomaž Pavšič piše o revijah Zaliv (Trst) in Kaplje (Idrija), Evgen Bavčar o svojih srečanjih s sodelavci Zaliva, Tatjana Rojc o vlogi Alojza Rebule pri Zalivu, Vinko Ošlak se sodelovanja z Zalivom spominja pod naslovom Med humanostjo in humanizmom, Peter Kovačič Peršin piše o Kocbekovem pričevanju (leta 1975, o povojnem pomoru domobrancev) iz zgodovinskega odmika.

Dodana so še tri besedila Borisa Pahorja: nagovor o b odkritju spomenika (njemu v Tivoliju 6. aprila 2017), besedilo Humanizem proti nasilju (Prostor in čas, 1972), prispevek na javni tribuni Slovenski narod in slovenska kultura v Cankarjevem domu leta 1985 ter prispevek na javni tribuni o ustavnih spremembah v Cankarjevem domu leta 1987.

Enciklopedija znanja

Založba Mladinska knjiga je v sodelovanju z Reader's Digest izdala zajetno Enciklopedijo znanja, v kateri lahko odkrijemo več kot 800 presenetljivih dejstev o svetu, v katerem živimo. V petih obsežnih poglavjih – Zemlja in vesolje, Naravoslovje, Človeško telo, Znanost in tehnologija, Zgodovina in kultura – so v zelo strnjeno, a na vsakomur razumljiv način prikazana točna in osupljiva dejstva o svetu, v katerem živimo. Na primer: kako zraste nebotičnik, kako nastanejo posebni efekti za film, bo sonce sijalo večno, kako zdravila učinkujejo na pravi del našega telesa, kako deluje zaslon na dotik, zakaj nebo spreminja barvo, ali lahko športniki v nedogled podirajo rekorde, je robot zmožen razmišljanja?

S knjigo vstopimo v svet neverjetnih informacij, ki jih podkrepijo jasne razlage in številne barvne fotografije. Vsako informacijo so strokovnjaki skrbno preverili, z njimi lahko odgovorimo na otroška vprašanja, zmagamo na družinskem kvizu ali enostavno potešimo radovednost. Stara modrost zagotovo drži: več veš, bolj se zavedaš, kako malo pravzaprav veš.

Leninova Država in revolucija

Pri Studia humanitatis so izdali knjigo Država in revolucija in drugi spisi iz leta 1917 Vladimirja Iljiča Lenina v prevodu Leva Centriha. Država in revolucija velja za načrt oktobrske revolucije. Sto let po dogajanju jo je še vedno vredno brati, menijo postleninisti. Demonstrirajo namreč, kako bere Marxovo in Engelsovo teorijo revolucionar. Nelagodje, ki ga je povzročil svojim sodobnikom marksistom, ki so se ustrašili revolucije, je še vedno aktualno. Kaj je revolucija? Za Lenina njeno bistvo naj ne bi bilo ni nasilje, marveč pripravljenost, »zlomiti gospostvo kapitala in preobraziti družbo v brezrazredno«, trdijo. Ali res »samo« to?!

Po Centrihovih besedah so v knjigi izbrali dela, ki so značilna za različne Leninove dejavnosti. Lenin ni bil samo voditelj revolucionarne stranke, ampak tudi marksistični teoretik, publicist in na koncu svojega življenja državnik (utemeljitelj leninistične, boljševistične oziroma stalinistične diktature). Izbrana dela sledijo njegovi poti. Knjigo uvede Leninov spis O nalogah proletariata v sedanji revoluciji, sledi Država in revolucija, na koncu sta poročili o miru in o zemlji.

Poglavje zase so po Centrihovih besedah opombe, ki jih sam pojmuje za peti spis. Za podlago prevoda je vzel peto sovjetsko izdajo Leninovih del v 55 zvezkih. Odločil se je, da dobesedno prevede vse opombe, ki so jih uredniki te izdaje uporabljali v začetku 60. let. Teh opomb je zelo veliko, pojasnjujejo pa dogodke, o katerih je Lenin govoril. Kot meni Centrih, se nam sicer ob nekritičnem branju zdijo anahronistične. Sam se je odločil, da jih ohranijo zato, da je to neka dodana vrednost tega zbornika, ki prikazuje, kako so v poststalinski epohi poskušali interpretirati zgodovino ruske revolucije.