Divje hijene so oskrunile ne le grobove

Predsednik društva dr. Janez Juhant je dejal, da ne le zverinski umor, ampak tudi popolna oskrunitev pokojnikov in njihova izločitev iz družbe je bila usoda vseh mučencev in drugih nasprotnikov preteklega režima, zasutih po naši lepi domovini. 

»Divje hijene so oskrunile ne le grobove, odtegnile so žrtvam tudi kraj počitka, ko so jih že nasilno iztrgali iz življenjskih sanj in izločili iz 'civilizacije', ki to niti več ni več bila, kot bi dejal Justin Stanovnik. Zato je družba, kot pravi Angela Vode, tonila v vse hujši propad, v razpad materialnih in duhovnih podlag življenja. Namesto da pa bi današnji dediči tega propada priznali svojo krivdo in prevzeli odgovornost, nas v stilu svojih prednikov terorizirajo in nam celo podtikajo, da naj bi to počeli tisti, ki si prizadevamo za mir, pravičnost in red med nami.«

FOTO: Ivo Žajdela.

Naloga državnih ustanov je, da umorjenim vrnejo dostojanstvo in dobro ime

Dr. Juhant je spomnil, da prav oni kar naprej sejejo razpadanje družbe, si izmišljujejo nove in nove različice laži o enakosti vseh in obujajo sanje po brezrazredni družbi, v kateri pa so dobro živeli le vladajoči. S svojim nasilnim pohodom na oblast si predstavljajo, da bi tudi oni, vsi ostali pa še naprej vegetirali in propadali, kot je bilo to v preteklem režimu. 

»Zato je tako pomembno, ne le za nas, zbrane tukaj, pač pa za vse državljane, da ne pozabimo nasilne smrti žrtev bivšega režima. Sicer je naloga državnih ustanov, da pomorjenim vrnejo dostojanstvo in dobro ime, ki jim je bilo nasilno odvzeto. K temu pa spada tudi ureditev morišč, objavo imen in omogočanje dostojnega pokopa v krogu njihovih svojcev.«

FOTO: Ivo Žajdela.

Njihov spomin ostaja večen

Dr. Janez Juhant meni, da se bo to zgodilo, ko bomo neomajno vztrajali na tem, ko bo tudi sodni sistem uradno opredelil krivce za te pomore – nepristranska zgodovina jih je že – ter jih tudi formalno obsodil. 

Upa, da smo še toliko ljudje, ko uzremo njihovo smrt, – Slovence so le presunila mumificirana telesa Hude Jame – da tako tudi sami sebe postavimo na realna tla, da nismo bogovi, pač pa umrljivi in omejeni smrtniki. 

Zato ima, kot je dejal, spomin na pokojne, ureditev grobov in priznanje krivde za njihovo smrt očiščevalno moč, ki nas lahko osvobodi laži o herojih in nam odpre resnico o resničnih junakih človeškosti, ki so za resnico in pravico kljubovali laži in zato žrtvovali življenja. Njihov spomin ostaja večen, kot pravi knjiga modrosti. Govor je v celoti v priponki. 

lipa-sprave-govor-janez-juhant-2-11-2021.doc

Pri spominu in molitvi je sodeloval tudi jezuit p. Franc Šetar. FOTO: Ivo Žajdela.

Pri spominu in molitvi je sodeloval tudi jezuit p. Franc Šetar (1929), nedavno je kljub 93. letom starosti premagal hudo obliko covida, ki je leta 1945 na lastni koži občutil nasilje komunistov.