Avgust Pavel je bil prvi poklicni znanstvenik iz vrst Slovencev na Madžarskem: bil je profesor madžarščine in latinščine, jezikoslovec slovanskih jezikov, literarni zgodovinar in etnolog. Deloval je tudi kot prevajalec, posrednik med kulturami ter pesnik v materinščini in madžarščini. Rodil se je pred 135 leti, 28. avgusta 1886 na prekmurski Cankovi.

Starša – Ivan Pavel in Elizabeta Obal – sta se poročila leta 1883. Rodilo se jima je enajst otrok, štirje od njih so umrli. Viktor se je posvetil kmetijstvu, ostali so se izšolali. Avgust je leta 1911 diplomiral v Budimpešti iz madžarščine in latinščine. Amalija je postala redovnica, graška šolska sestra. Agneška je postala redovnica s. Avguština v istem redu kot njena starejša sestra in postala celo provincialna prednica. Janez se je izučil pri očetu krojaštva in prevzel za očetom obrt, toda pozneje je postal salezijanski redovni brat. Karolina je delala kot predmetna učiteljica in se poročila. Alfonz je postal salezijanec in misijonar, umrl je v Los Angelesu leta 1954.

Avgust Pavel je bil prvi poklicni znanstvenik iz vrst Slovencev na Madžarskem.

Avgust Pavel je leta 1913 v Budimpešti doktoriral iz primerjalnega slovanskega jezikoslovja. Po prvi svetovni vojni je hiša Pavlove družine z mlajšimi otroki ostala v Avstriji, njihovo zemljišče pa je pripadlo Jugoslaviji. Sin Avgust je ostal na Madžarskem, hčere pa v Jugoslaviji. Avgust Pavel je od leta 1920 do svoje smrti 1946 živel in ustvarjal v Sombotelu kot srednješolski profesor. Ob tem je bil vodja knjižnice in kustos etnološke zbirke v Železnožupanijskem muzeju. Ustanovil je muzejsko društvo in znanstveno revijo Vasi Szemle. Leta 1941 se je habilitiral za privatnega docenta južnoslovanskih jezikov in književnosti na univerzi v Szegedu. Umrl je 2. januarja 1946 v Sombotelu, pokopan je v tamkajšnji salezijanski cerkvi.

V Sombotelu od 60. let 20. stoletja naprej živijo tudi Slovenci, ki so se tja priselili iz slovenskega Porabja. Od leta 1999 Sombotelska slovenska samouprava (neke vrste krajevna skupnost) in Slovensko kulturno društvo Avgust Pavel organizirata programe, ki nudijo priložnost za ohranjanje materinščine in slovenske kulture ter posredujejo med Slovenci in Madžari. Med programi izstopata koordiniranje in praznovanje obletnic Avgusta Pavla.

Avgust Pavel z materjo, brati in sestrami na dan Alfonzove nove maše na Cankovi leta 1929. Zgoraj (z leve): Janez, Viktor, Karolina, Avgust. Sedijo (z leve): Amalija, mati Elizabeta Obal, novomašnik Alfonz in Avguština FOTO: arhiv Judite Pavel

 Gojenje spomina

Ob 75. obletnici smrti in 135. obletnici rojstva Avgusta Pavla je Sombotelska slovenska samouprava izdala dvojezično publikacijo, ki prikazuje nekaj utrinkov s praznovanj obletnic med letoma 1956 in 2021. Ob 10., 20. in 30. obletnici smrti so v Sombotelu odkrili spominsko ploščo na njegovi hiši, poimenovali po njem sprehajališče ob muzeju, dijaški dom in kulturni dom na Gornjem Seniku, objavili predavanja dvojezičnega simpozija ter izdali Pavlove izbrane študije in članke v madžarščini, s povzetkom v slovenščini in nemščini.

Leta 2011 je bilo Pavlovo jubilejno leto obeleženo s potujočo razstavo v treh sosednjih pokrajinah, ki jih je povezoval s svojim življenjem in delom.

Od leta 1986 se spominjamo obletnic njegovega rojstva. Ob 100. obletnici je bila v Muzeju Savaria postavljena razstava Avgust Pavel – etnolog in organizator muzeja. Pred muzejem in v parku pred rojstno hišo na Cankovi so odkrili njegova doprsna kipa. Izdali so izbor Pavlovih prevodov iz slovenske, hrvaške in srbske književnosti ter nekaj lastnih pesmi v madžarščini. V Monoštru – središču slovenskega Porabja – so po Avgustu Pavlu poimenovali Lokalnozgodovinski in narodnostni muzej. Leta 1996 in 2006 so bile na razstavah predstavljene Pavlove fotografije in etnološki predmeti, ki jih je zbral za muzej. Pavlova hiša na Potrni je izdala izbor Pavlovih pesmi v treh jezikih. Na katedri za slavistiko Visoke pedagoške šole v Sombotelu je bila Spominska soba Avgusta Pavla opremljena z njegovo pisalno mizo in knjižno omaro oziroma z rokopisi in revijami z njegovimi članki ter knjigami.

Leta 2011 je bilo Pavlovo jubilejno leto obeleženo s potujočo razstavo v treh sosednjih pokrajinah, ki jih je povezoval s svojim življenjem in delom. Leta 2016 je bil na Cankovi znanstveni simpozij s predavatelji iz Slovenije, Avstrije in Madžarske. Zbornik predavanj je izšel leta 2017. V Sombotelu so bili 11. Mednarodni slavistični dnevi posvečeni obletnici Avgusta Pavla. Izšel je zbornik Pavlovih literarnozgodovinskih študij in prevodov iz slovenskega, hrvaškega in srbskega ljudskega slovstva ter slovenske književnosti. V knjižnici so priredili literarni večer, v muzeju pa konferenco na temo Avgust Pavel – organizator znanstvenega raziskovanja. Državna slovenska samouprava je leta 2017 postavila doprsni kip Avgusta Pavla pred svojim sedežem na Gornjem Seniku v Porabju.

Leta 2021 je bilo zaradi pandemije koronavirusa praznovanje 135. obletnice rojstva Avgusta Pavla skromno. Sombotelska slovenska samouprava je dala obnoviti spominsko tablo na Pavlovem sprehajališču in izdala album Pavlovih obletnic. Ustanove, ki nadaljujejo znanstvenikovo delo, so položile venec na njegov doprsni kip pred Muzejem Savaria. V reviji Vasi Szemle, ki ga je ustanovil Pavel leta 1933, je bila objavljena razprava o njegovi rokopisni zapuščini. Na koncu albuma je objavljen izbor fotografij o Pavlovih spominskih pohodih na cvetno nedeljo, ki jih od leta 2011 organizirata muzejsko društvo in slovenska skupnost v Sombotelu po porabskih vaseh, ki jih je Pavel obiskoval kot etnolog in jezikoslovec. Na zadnji, 28. strani brošure, formata A/4 je objavljena Pavlova pesem iz leta 1931 v izvirnem madžarskem jeziku in slovenskem prevodu Lojzeta Kozarja st.: Drugi so dirjali, jaz sem samo stopical: Kaj zato! / Jaz še na robu jarka, na tleh v krčmi lepše sanjam, / ko svojo godčevsko in potepuško glavo / položim na po cvetovih vonjajočo torbo.