Prvi »ameriški papež« v zgodovini katoliške Cerkve je med včerajšnjo splošno avdienco posebno sporočilo namenil vernikom ameriške celine. Danes namreč obhajamo praznik ameriške zavetnice, Device Marije iz Guadalupe. »Naj bo Amerika še naprej košček sveta, kjer lahko skupaj bivajo različni narodi, košček sveta, kjer je življenje spoštovano na vseh stopnjah, od spočetja do naravne smrti, košček sveta, ki sprejema priseljence, uboge in izločene vseh starosti, naj Amerika ostane velikodušna celina«, je dejal papež Frančišek.

Kot je odprtih rok Devica Marija, naj imajo »vsi ljudje v Ameriki odprte roke za sočloveka, z ljubeznijo in nežnostjo«, je sveti oče dejal pred današnjim praznikom ameriške zavetnice in ob tem spomnil na njeno obličje »ženske mešane krvi, njena obleka pa je bila polna simbolov staroselske kulture«. Tako kot Jezus je tudi Marija blizu vsem svojim otrokom: »Kot ljubeča mati jih spremlja na njihovi poti skozi življenje. Veselje in upanje, trpljenje in stiske deli z Božjim ljudstvom, ki ga sestavljajo moški in ženske vseh ras in narodov,« je dejal papež.

Sveti oče je v nagovoru izrekel tudi svojo podporo kampanji Caritas proti lakoti na svetu z naslovom »Ena človeška družina – hrana za vse«. Boj proti lakoti zahteva prizadevanja celotnega sveta in vsakega posameznika. »Škandal, da milijoni ljudi po svetu trpijo zaradi lakote, nas ne sme ohromiti, ampak nas mora spodbuditi k delovanju, vse nas, posameznike, družine, skupnosti, ustanove, vlade, da bi končno uspeli izkoreniniti to nepravičnost«, je Frančišek pojasnil romarjem, ki so se zbrali na Trgu sv. Petra.

Po papeževih besedah ljudem pri tem pot kaže evangelij. V njem je zapisano, naj svoj vsakdanji kruh delimo v zaupanju v Božjo voljo in naj ga ne odmetavamo. Kampanja Caritas se je pričela minuli torek opoldne s t.i. »valom molitve«, ki so se mu pridružile številne organizacije Karitas po svetu, med njimi tudi Slovenska Karitas.

V katehezi je papež Frančišek spregovoril še o zadnjem delu veroizpovedi, kjer molimo: »Verujem v večno življenje.« Posebej se je ustavil ob poslednji sodbi in vernike, zbrane na Trgu sv. Petra, spodbudil, naj se odprejo Jezusovi ljubezni, kajti sodba se je že začela. Ko pomislimo na Kristusov ponovni prihod in njegovo poslednjo sodbo, ki bo razkrila vse dobro, kar smo opravili ali opustili v svojem zemeljskem življenju, se zavemo skrivnosti, ki nas presega in si je ne moremo niti zamisliti, je pojasnil papež Frančišek. Ta skrivnost v nas samodejno zbuja občutek strahu, a če dobro premislimo, ta resničnost kristjanu razširi srce in postane pomemben razlog za tolažbo in zaupanje.

Poslednjo sodbo moramo pričakovati kot srečanje s Kristusom, kajti tako bosta naš strah nadomestila veselo pričakovanje in globoko veselje. Poleg tega nam Jezus zagotavlja, da ob poslednji sodbi ne bomo sami. Jezus sam v Matejevem evangeliju pravi, da bodo ob koncu časov tisti, ki so šli za njim, sedeli na prestolu njegovega veličastva in sodili skupaj z njim (Mt 19,28). Dodatno spodbudo najdemo v Janezovem evangeliju, kjer je zapisano: »Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil. Kdor vanj veruje, se mu ne sodi; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina« (Jn 3,17-18).

Papež je pojasnil, da se končna sodba dogaja že sedaj, v času našega bivanja. Sodba je izrečena v vsakem trenutku življenja kot preverjanje, kako v veri sprejemamo sedanje in delujoče zveličanje v Kristusu, ali pa smo nezaupljivi in se zapiramo vase. »A če sami sebe zapremo pred Jezusovo ljubeznijo, smo mi tisti, ki obsodimo sami sebe. Zveličanje pa je v tem, da se odpremo Jezusu, kajti on nas rešuje,« je poudaril papež Frančišek in vernike spodbudil, naj si že zdaj prizadevajo okušati toplino in sijaj Božjega obličja.

Vir: Kathpress / Radio Vatikan

Foto: splet / Wikipedia