Včasih za stisko izvemo šele, ko se ustavimo in človeku prisluhnemo. V malteškem redu govorimo o boju proti osmim stiskam tega sveta. Ena od redovnih razlag mednje šteje bolezen, zapuščenost, izgubo domovine, lakoto, pomanjkanje ljubezni, krivico, ravnodušnost in nevero. Ob vsakem srečanju se znova vprašamo, kakšno pomoč človek potrebuje in kaj lahko zanj storimo.

Temu izpraševanju in delovanju k lajšanju uboštva je namenjen tudi svetovni dan ubogih, ki ga bomo letos desetič obhajali v nedeljo, 15. novembra. Papež Frančišek ga je uvedel leta 2016 ob sklepu izrednega jubileja usmiljenja z apostolskim pismom Misericordia et misera. Frančišek je želel, da bi krščanske skupnosti na nedeljo pred praznikom Kristusa Kralja z molitvijo in konkretnimi dejanji stopile naproti ljudem, ki živijo v revščini ali odrinjenosti. V okrožnici Fratelli tutti je to nalogo ponazoril z usmiljenim Samarijanom. Ta je ranjencu oskrbel rane in mu zagotovil nadaljnjo nego.

V letošnji poslanici ob svetovnem dnevu ubogih papež sprašuje, ali gremo tja, kjer ljudje doživljajo odrinjenost, ali jim prisluhnemo in ali poznamo njihova pričakovanja. FOTO: Vatican Media

Letošnja poslanica papeža Leona XIV. nosi naslov »Gospod je zavetišče ubogega« (prim. Ps 14,6). Leon sprašuje, ali gremo tja, kjer ljudje doživljajo odrinjenost, ali jim prisluhnemo in ali poznamo njihova pričakovanja. Opozarja tudi na predsodke, ki se širijo po spletu, medtem ko ljudje, o katerih teče razprava, težko pridejo do besede. Ko načrtujemo pomoč ali presojamo, ali je dosegla svoj namen, morajo imeti besedo tudi ljudje, ki jo potrebujejo.

Uboštvo ima tudi manj vidne obraze. Nekdo po smrti zakonca dneve preživlja brez pogovora. Drugega je prizadela krivica pri delu in ne ve, komu lahko zaupa ali kje lahko poišče podporo. Osamljenemu lahko veliko pomeni reden obisk. Človeku, ki je doživel krivico, lahko pomagamo, da je slišan in da lažje pride do podpore pri uveljavljanju svojih pravic.

Ob svetovnem dnevu ubogih se velja vprašati, kdo v našem kraju do pomoči najtežje pride. Koliko smo naredili v spoznavanju bližnjega v stiski, se bo pokazalo tudi po tej nedelji.

Leon XIV. se v poslanici navezuje na svojo apostolsko spodbudo Dilexi te. V njej ljubezen do ubogih poveže z odpravljanjem vzrokov revščine in opozori, kako pomembno je ljudi z izkušnjo revščine vključiti v odločitve, ki jih zadevajo. Človeku, ki danes nima za hrano, je treba pomagati takoj. Če se po pomoč vrača, je prav, da skupaj ugotovimo, kaj ga vedno znova pripelje v isti položaj. Včasih je prvi korak spremstvo do službe, kjer lahko dobi trajnejšo podporo.

V malteškem redu služenje ubogim in bolnim sodi k našemu redovnemu vodilu Tuitio fidei et obsequium pauperum. Na Slovenskem se kaže v različnih oblikah, od razdeljevanja hrane in higienskih pripomočkov do darovanja medicinske opreme. Na Brezjah malteški prostovoljci v ambulanti prve pomoči skrbijo za romarje.

Ob svetovnem dnevu ubogih se zato velja vprašati, kdo v našem kraju do pomoči najtežje pride. Morda zanjo ne ve, nima prevoza ali ga je sram povedati, v kakšni stiski je. Koliko smo naredili v spoznavanju bližnjega v stiski, se bo pokazalo tudi po tej nedelji.