Število otrok in mladostnikov z duševnimi težavami se v Sloveniji kritično povečuje. FOTO: Pexels.


V petek, 14. maja 2021, je potekal spletni pogovor o vplivu epidemije koronavrusa na duševno zdravje, ki ga je pripravil STA klub v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ).

Pri spletnem pogovoru so sodelovale vodja nacionalnega programa duševnega zdravja 2018-2028 (program Mira) Jožica Maučec Zakotnik ter psihiatrinje Vesna Švab, Marija Anderluh in Mojca Zvezdana Dernovšek.

V času epidemije je občutek brezizhodnosti in tesnobnosti preplavil večino ljudi, čeprav je epidemija na različne ljudi vpliva različno. Sogovornice so izpostavile, da je epidemija bolj vplivala na mlade ljudi z manj življenjskimi izkušnjami, močno ogroženi pa so bili tudi vsi tisti, ki so delali v času epidemije v zdravstvu ter ljudje, ki so imeli že predhodne duševne težave.

»Večanja razlik med otroki ne smemo sprejeti«

Otroci in mladostniki so med najbolj ranljivimi skupinami, še posebno to velja za otroke, ki živijo v družinah, kjer vladajo težke razmere, konflikti in nasilje, v težkem položaju pa so se znašli tudi otroci s posebnimi potrebami in njihove družine.

Slabšanje duševnega zdravja pri otrocih in mladostnikih je bilo opazno po vsem svetu, saj narašča število otrok, ki potrebujejo urgentno psihološko pomoč, število otrok, ki potrebujejo psihološko pomoč, pa se kritično povečuje tudi v Sloveniji.

Povečuje se število otrok z motnjami hranjenja, bolj pogosto je samopoškodovanje, pojavljajo se depresije in anksioznosti. Zaradi velikih razlik so se v stiskah znašli tudi otroci, ki prihajajo iz socialno šibkih družin.

Zato je potrebno iti po sledeh bolj razvitih držav, zdravstvo in šolstvo morata začeti govoriti skupni jezik, so poudarile sogovornice. Poskrbeti je potrebno za vzgojo o duševnem zdravju v šolah, saj je pomembno, da mlade slišimo in da razmišljamo o preventivi.

»Duševne motnje so še vedno stigmatizirane«

Težave v duševnem zdravju so pogoste in imajo resne posledice, saj so te težave na tretjem mestu za bolniški stalež.

Vendar pa je obravnava težav v duševnem zdravju pomanjkljiva, pri nas je zaznati precejšnje pomanjkanje strokovnjakov, problematična pa je tudi regionalno neenakomerna razporeditev služb, neenakomerna dostopnost in dolge čakalne dobe.

Opazne so sistemske vrzeli v nudenju pomoči, programi za krepitev duševnega zdravja pri vseh starostnih skupinah so pomanjkljivi. Povezovanje vseh resorjev nas zato kliče k odgovornosti, k odgovornemu in načrtovanemu ukrepanju ter k skupnostnemu pristopu v skrbi za duševno zdravje.

Pomembno je, da se uvajajo programi za krepitve duševnega zdravja, da se povezujejo vzgojno izobraževalne ustanove, delovna mesta in lokalne skupnosti, svetovalni centri in druge službe, ter da delujejo preventivno.

Odpraviti bo potrebno pomanjkanje kliničnih psihologov, specialistov na področju psihiatrije, ter pomanjkljivo zakonodajo na področju psihoterapije ter vso drugo potrebno zakonodajo. Skupnostni pristop v skrbi za duševno zdravje naj bdi tudi nad tem, kako se v skrb za duševno zdravje vključujejo posamezniki in njihove družine.

Potrebno bi bilo torej sistemsko zapolnjevanje vrzeli in iskati odgovor na trenutne potrebe, nakazane pa so bile tudi nekatere rešitve za omenjene težave. Prav epidemija koronavirusa je bila tista, ki nam je pokazala pomen duševnega zdravja za vsakega izmed nas.

Spletni pogovor si lahko v celoti ogledate na spodnji povezavi.