PREDNAROČILA zbiramo do 15.11.2026, z odpošiljanjem začnemo po tem datumu. Cena knjige v prednaročilu je 22,00 €, redna bo 24,90 €.

V sodobni družbi nas nihče ne sili, naj delamo več, smo uspešnejši in nenehno izboljšujemo sami sebe. To počnemo sami. Južnokorejsko-nemški filozof Byung-Chul Han v svojem prodornem delu Družba izgorelosti razkriva paradoks časa, v katerem nas ne izčrpava več predvsem zunanja prisila, temveč neprestani notranji pritisk, da moramo iz sebe iztisniti še več.

Han s filozofsko ostrino pokaže, kako je družba dosežkov ustvarila nove oblike izčrpavanja, ki jih pogosto sploh ne prepoznamo kot prisilo, saj jih doživljamo kot lastno svobodno izbiro. Njegova analiza presega individualne težave in razkriva globoko protislovje sodobnega načina življenja.

Družba izgorelosti je kratko, a izjemno vplivno filozofsko delo, ki nas spodbuja, da na novo premislimo svoj odnos do dela, uspeha, počitka in samih sebe. V času nenehne dosegljivosti in pritiska po učinkovitosti je aktualnejše kot kdaj koli prej.

Knjiga je izšla s podporo JAK RS.

O avtorju:

Byung-Chul Han je južnokorejsko-nemški filozof in kulturni teoretik, ki je s svojimi kratkimi esejističnimi knjigami postal pomemben smerokaz za razumevanje življenja v digitalnem kapitalizmu.

Po tem, ko se je preselil iz Južne Koreje v Nemčijo, je študiral filozofijo, nemško literaturo in katoliško teologijo. V svojih delih prepleta fenomenologijo, kritično teorijo in vzhodnoazijsko misel. Njegovi eseji so kritika sodobnih oblik moči, dela in komunikacije. 

Mednarodno prepoznavnost je dosegel z delom Družba utrujenosti, v katerem postulira, da neoliberalizem ustvarja posameznike, ki jih v produktivnost, toksično pozitivnost in izboljševanje samega sebe ne priganjajo več klasične oblike izkoriščanja temveč samoizkoriščanje.

Odlomek iz knjige:

Obstajata dve obliki zmožnosti. Pozitivna zmožnost je zmožnost nekaj storiti. Negativna zmožnost pa je zmožnost ne storiti, oziroma, če uporabimo Nietzschejeve besede, reči ne. Toda ta negativna zmožnost se razlikuje od gole nezmožnosti, od nesposobnosti nekaj storiti. Nezmožnost je zgolj nasprotje pozitivne zmožnosti. V tem smislu je tudi sama pozitivna, saj ostaja vezana na nekaj. Nečesa namreč ne zmore. Negativna zmožnost presega to pozitivnost, priklenjeno na nekaj. Gre za zmožnost ne storiti. Če bi poleg pozitivne zmožnosti nekaj zaznati premogli samo negativno zmožnost nečesa ne zaznati, bi bila zaznava nemočno izpostavljena vsem dražljajem in impulzom, ki silijo vanjo in se ji vsiljujejo. Tedaj ne bi bila mogoča nobena »duhovnost«. Če bi premogli le zmožnost nekaj storiti, ne pa tudi zmožnosti ne storiti, bi to vodilo v smrtonosno hiperaktivnost. Če bi imeli le zmožnost nekaj misliti, bi bilo mišljenje razpršeno v neskončne nize predmetov. Premisliti o nečem ne bi bilo mogoče, kajti pozitivna zmožnost, preobilje pozitivnosti, dopušča zgolj nekaj odmisliti.