Sveti Janez Krstnik je po besedah prejšnejga papeža, Benedikta XIV., predhodnik Jezusa Kristusa. 29. avgusta se spominjamo njegove smrti. Janez je bil Jezusov predhodnik tudi na koncu življenjske poti, ko ga je v ječi dal obglaviti kralj Herod.« Papež Frančišek pa ga je označil za človeka, »ki oznanja Jezusa Kristusa, se ne postavi na njegov položaj in hodi po njegovi poti.«


Nečimrnost lepega dekleta, Herodijadine hčere Salome, je Janezu Krstniku prinesla zadnjo uro. Herod ga je dal vreči v ječo, ker mu je Janez govoril, da se ne bi smel poročit iz ženo svojega brata Filipa. Kljub temu ga ni mogel umoriti, saj se je bal razjarjene množice, ki je Janeza Krstnika imela za preroka. Na praznovanju Herodovega rojstnega dne je pred gosti plesala Herodiadina hči, ki je bila Herodu zelo všeč, zato ji je hotel v vsem ustreči. Mati jo je pregovorila, da je prosila, naj ji na pladnju prinesejo glavo Janeza Krstnika. Kralju želja ni bila pogodu, a obljube ni hotel prelomiti. Janeza so obglavili, ji prinesli njegovo glavo, ki jo je Salome izročila materi. Janezovo truplo so pokopali Jezusovi učenci.

Cerkev Janeza Krstnika v Trnovem, v kateri pa Prešeren ni srečal Julije, saj so prvotno cerkev podrli in na njenem mestu sezidali novo. Foto: Marjan Smerke

Salome je nekako doletela podobna usoda. Ko se je drsala na ledu, se ji je ta udrl pod nogami, ostro robovi ledu pa so ji prerezali vrat.

Izročilo pravi, da so Janezovo glavo hranili v raznih mestih bližnjega vzhoda, nazadnje v Bizancu. Ko pa so ga zasedli križarji, so dele njegove glave raznesli po Evropi. Najbolj znan je relikviarij z obliko glave v skledi v francoskem mestu Amiens.

Najstarejšo leseno Janezovo glavo pri nas hrani Narodna galerija v Ljubljani, našli pa so jo v Starem trgu pri Ložu. Nastala je okrog 13. stoletja, a je bila brez sklede. V istem muzeju je še lesena Janezova glava iz 14. stoletja, najdena na Obirskem pri Železni Kapli, skleda se ni ohranila. Motiv Janezovega obglavljanja je bil zelo pogost v 16. stoletju.


Janez Krstnik je upodobljen tudi v cerkvi v Bovcu. Foto: Ivo Žajdela

Tistim, ki jih je bolela glava, so včasih polagali sklede na glavo, nato pa so jih morali nositi okrog oltarja. Na Janezovo leseno glavo so dajali klobuk, s katerim so se potem pokrivali bolni in tako ozdraveli. Če so koga iskali v vodi, so vanjo vrgli skledo z Janezovo glavo. Okrog Kranja obstaja ljudska vraža, da če rastlino izkopljemo na praznik obglavljenja Janeza Krstnika, se bo posušila. To je torej priporočljivo pri rastlinah, ki jo hočemo trajno odstraniti.

Na dan, ko praznujemo mučeništvo Janeza Krstnika, goduje sveta Sabina, ki so jo tudi obglavili. V krščansko vero jo je iz poganske spreobrnila sužnja, zato je Sabina zavetnica gospodinj in otrok, pa tudi proti krvavenju in dežju.