Praznik Marijinega rojstva izvira iz Palestine, iz časa posvetitve cerkve v Jeruzalemu, ki jo izročilo prepoznava kot baziliko sv. Ane, Marijine matere. Praznovanje Marijinega rojstva se je najprej razširilo na Vzhodu; v Rimu, kamor so ga prinesli vzhodni menihi, so ga začeli obeleževati ob koncu 7. stoletja. Postopno in na različne načine se je praznik v naslednjih stoletjih razširil tudi drugod po zahodni Evropi.

Od 13. stoletja naprej je dobil še večji pomen, saj je postal slovesni praznik, pred katerim je potekala posebna osemdnevna priprava, na sam predvečer praznika pa je bila uvedena vigilija ali molitveno bdenje. Osemdnevnico je papež Pij X. (1903–1914) skrajšal, Pij XII. (1939–1958) pa leta 1955 docela odpravil. Praznik Marijinega rojstva danes tako vzhodno kot zahodno cerkveno izročilo obhajata 8. septembra, natanko 9 mesecev po prazniku Marijinega brezmadežnega spočetja, ki ga v Cerkvi obhajamo 8. decembra.

Evangeliji o Marijinem rojstvu ne poročajo. Izročilo praznika Marijinega rojstva temelji na apokrifnem spisu z naslovom Janezov protoevangelij iz konca 2. stoletja. Avtorstvo dokumenta je sicer dvomljivo, opisuje pa pomembno zgodovinsko dejstvo rojstva Jezusove matere. Katoliška Cerkev se skozi cerkveno leto, poleg Jezusovega rojstva, spominja rojstva še dveh oseb: Marije in Janeza Krstnika. Pri preostalih svetnikih se vedno spominja le dneva njihove smrti. Razlog za to je edinstveno poslanstvo, ki sta ga oba opravila v zgodovini odrešenja. S tega vidika je Marijino rojstvo, tako kot rojstvo Janeza Krstnika, v neposredni povezavi s prihodom Odrešenika Jezusa Kristusa na svet. Marijino rojstvo in njena življenjska pot imata zato pomen, ki presega njeno osebo.

Marijino življenje je neločljivo povezano z Jezusovim življenjem, saj je s svojim materinstvom soudeležena v odrešenjskem načrtu, ki ga je Bog pripravil za človeka in vsebuje učlovečenje, življenje, smrt in vstajenje Božjega sina Jezusa Kristusa. Marija je kot Odrešenikova mati vključena v samo jedro odrešenjskega načrta.

Naši predniki so praznikoma Marijinega vnebovzetja (15. avgust) in Marijinega rojstva (8. september) dali slovensko ime: veliki in mali šmaren oziroma vélika in mala maša, pa tudi velika in mala gospojnica. Obdobje med tema dvema praznikoma je znano kot obdobje romanj v Marijina romarska svetišča. Ponekod v skladu z izročilom na malo mašo ohranjajo navade, ki veljajo za veliko mašo (npr. blagoslov rož ipd.). Ta dan pomeni že začetek jeseni, saj ponekod mala maša za suknjo vpraša ali pa odpre dolinsko pašo (mala maša – v vsakem grmu paša).

Vir: www.katoliska-cerkev.si / M. M. Š.
Foto: Marjan Smerke