Obisk generalnega vizitatorja fra dr. Stipa Kljajića v Kamniku
Obisk generalnega vizitatorja fra dr. Stipa Kljajića v Kamniku
V Oznanilih je med drugim pisalo še: »Če bo zaznal živost občestva, bo to gotovo dobro znamenje tudi v procesu preoblikovanja naše slovenske frančiškanske province, ki nas čaka v prihodnjih treh letih, saj nas številčno stanje in starost bratov vodi v to smer. Fra Stipo bo tudi kot generalov delegat naslednja tri leta v imenu generalnega ministra usmerjal to delo. Želimo mu prijazno božično-novoletno dobrodošlico!«
Obisk generalnega vizitatorja so "polepšali" številni ministranti. FOTO: Jožef Pavlič
FOTO: Jožef Pavlič
Generalni vizitator Fra dr. Stipo Kljajić je pri omenjeni maši gotovo v polnosti zaznal »živost občestva«, kar je pred njegovim obiskom in samo vizitacijo zaskrbelo pisca Oznanil. V cerkvi sv. Jakoba v Kamniku ga je pozdravila in sprejela polna cerkev vernikov. V sprevod so se zvrstili in pri maši sodelovali številni ministranti in ministrantke, predstojniku samostana in rektorju p. mag. Cirilu Alojzu Božiču se je pridružil sobrat p. Franci Ivan Seničar, z Brezij je prišel gvardijan tamkajšnjega frančiškanskega samostana p. Krizostom Komar.
Omenjeni so napolnili prezbiterij samostanske cerkve, v katerem je bilo pod »oltarjem k ljudstvu« še posebej lepo videti Svete Tri kralje, pri sprednjem desnem stranskem oltarju pa lepe jaslice. Cerkev je bila tudi sicer lepo okrašena, kot se spodobi za božični čas.
Sveti Trije Kralji prinašajo darove Božjemu Novorojencu. FOTO: Jožef Pavlič
Slovesne svete maše so se poleg številnih vernikov udeležili skavti, s petjem in glasbeno spremljavo so vse občestvo pritegnili k sodelovanju člani Družinske kateheze Kamnik ob vodstvu družine Maležič in organistke Majde Peterlin.
Pri maši so bili tudi kamniški skavti. FOTO: Jožef Pavlič
Vsega tega in drugega se je vidno razveselil visoki gost, obenem pa izrazil upanje, da tudi sicer prihaja k mašam toliko ljudi. V razmeroma kratki, a vsebinsko zelo »močni« pridigi, ki jo je prevajal p. Ciril, je opozoril na pomen vere v kristjanovem življenju.
Tudi letos frančiškansko cerkev v Kamniku krasijo lepe jaslice. FOTO: Jožef Pavlič
Verjetno je koga presenetil z izjavo, da »čudež ni pogoj za vero, je pa vera potrebna, da pride do čudeža«. Ugotavljal je, da »pri čudežih vera hitro zraste, po njih pa se zmanjša. Opozoril je na bistveni pomen vere v obstoj Boga (Bog je!), zavedanje, da nas Bog dobro pozna, ter na njegovo spoštovanje. Povabil je: »Ne bojte se Boga!« K zaupanju Vanj ter trdni veri, da je Bog tukaj, med nami, nam želi pomagati v naših težavah in stiskah, samo mi moramo narediti korak do njega, se mu odpreti v vsej ponižnosti. To pa je pogosto zelo težko.
Številni ministranti, potrdilo živega občestva pri kamniških frančiškanih. FOTO: Jožef Pavlič
Pri vizitaciji je bila gotovo beseda tudi o tem, kar skrbi Slovensko frančiškansko provinco Sv. Križa, je bilo omenjeno v Oznanilih: »številčno stanje in starost bratov«. V Kamniku sta trenutno le dva Frančiškova brata. Nekdaj jih je bilo veliko več, se jih še dobro spominjamo. Kaj lahko naredimo verniki? Najprej okrepimo in pomnožimo svoje molitve za nove duhovne poklice, med njimi tudi za frančiškane v Kamniku, da bosta njihov tako lep, pred letih obnovljen in urejen samostan ter samostanska cerkev izražala »živost občestva«.
Cerkev sv. Jakoba st. v Kamniku vabi k notranji umiritvi od mestnega vrveža in v samem sebi. FOTO: Jožef Pavlič
To smo, in kako je to pomembno, začutili tudi udeleženci predavanja prof. dr. Matjaža Klemenčiča in mag. Dominika Janeza Herleta o slovenskih izseljencih v ZDA po maši v lepi frančiškanski dvorani ob samostanu. Kako zelo je pomembno, da kamniški duhovni sinovi sv. Frančiška Asiškega skrbijo tudi za duhovni razvoj in intelektualno prebujenost Kamnika. Slovitega starega mesta ob bregovih Bistrice. Hvala jim tudi za to!
Mašna daritev je bila tudi prošnja k Bogu in sv. Frančišku Asiškemu za nove redovne poklice v Kamniku. FOTO: Jožef Pavlič
In naša dolžna molitvena, bratska in tudi gmotna podpora. Obenem pa zavedanje, da pravega Kamnika ni in ne bo brez frančiškanov in vsega tega, kar so v stoletjih naredili zanj in pustili v njem.



