»Gozdovi Krasa imajo večji ekološki kot gospodarski pomen. Ob podnebnih spremembah, ki smo jim priča, postaja vloga gozdov za Kras vse pomembnejša. Zelo je pomembno, da Kras ostane zelen,« za naš spletni portal poudarjajo v Zavodu za gozdove Slovenije.

Ranljivost kraškega območja

Kraško območje je eno od bolj ranljivih območij Slovenije, ki je zelo občutljivo za degradacijo. »Na razgaljenih skalovitih območjih prihaja do erozije tal, ki jo povzročajo močni vetrovi in nalivi. Posledično se izgubi možnost zadrževanja vode, vegetacija propada.«

Obnova poškodovanega območja bo dolgotrajna. FOTO: Zavod za gozdove Slovenije

Začetek obnove v roku dveh mesecev po požaru 

Kot pojasnjujejo v ZGS, je v načrtu tako obnova s sadnjo kot naravna obnova, a v tem trenutku o lokacijah in njenem obsegu še težko govorijo. »Sanacijsko obnovo bomo določili v okviru izdelave načrta sanacije, ki ga moramo izdelati v roku dveh mesecev po škodnem dogodku. Glede na izjemno veliko površino požara bodo morali biti ukrepi premišljeni in kar se da učinkoviti.«

Nad ognjene zublje tudi iz zraka. FOTO: Zavod za gozdove Slovenije

Obnova bo trajala več deset let

Kras je eno najbolj zahtevnih območij za obnovo gozdov v Sloveniji. Zaradi zahtevnih razmer oziroma pogojev za rast sadik je uspešnost sadnje na kraškem območju lahko nizka. »Zato bomo morali v sanacijskem načrtu predvideti ukrepe za povečanje uspeha sadnje, kot sta kontejnerska sadnja in zalivanje. Obnova gozdov po požaru bo lahko trajala več deset let, lahko tudi do sto let.«

 V gašenje, reševanje in odpravljanje posledic požara so vključene številne službe. FOTO: Zavod za gozdove Slovenije

Živali primorane bežati

Večje živali so pobegnile na sosednja območja. »Požar pa je bil nevaren za živali, za katere so hitri premiki oteženi oziroma nemogoči, na primer samice z mladiči, ptice v obdobju gnezdenja in za vrste gozdnih tal, katerim je požar prizadejal veliko škodo,« pojasnjujejo v ZGS.

Akcija preventivnega sekanja lesa, da bi zajezili širjenje ognja. FOTO: Zavod za godove Slovenije

Odvoz in spravilo sečnih ostankov

Ta čas v ZGS pripravljajo poročilo o požaru in popis stroškov izvedenih del ter koordinirajo nadaljnja opravila, ki so potrebna za sanacijo požara. »V tej fazi gre predvsem za odvoz sečnih ostankov na preventivnih posekah ob prometnicah, ki so bile izdelane za zajezitev ognja. Posušeni sečni ostanki bi, v kolikor jih ne bi odstranili, lahko postali vir goriva za nove gozdne požare.«

POMEMBNO: Lastniki gozdov, ki želijo intervencijsko posekan les spraviti sami, naj to sporočijo v tajništvo ZGS OE Sežana (telefon: 05 70-74-400 ali e-naslov: OESezana@zgs.si) do 1. 8. Sporočilo naj vsebuje ime in priimek, katastrsko občino in št. parcele. Na terenu naj označijo meje svoje parcele, kjer bodo spravljali les.

Spravilo sečnih ostankov izvaja družba Slovenski državni gozdovi. Večino lesa bodo predelali v lesne sekance in ostali les za kurjavo, po prodaji pa prihodke razdelili med lastnike gozdov. Lastniki lahko les pospravijo tudi sami, in sicer do 8. avgusta.

Več fotografij Zavoda za godove Slovenije s prizadetega območja v spodnji fotogaleriji.

1/14