Kot je razbrati iz lične zloženke o cerkvi sv. Jerneja v Šiški (v slovenskem in angleškem jeziku), ki jo je skrbno pripravila župljanka Mateja Klinar, je bila cerkev prvič omenjena že v 14. stoletju. Po epidemiji covida-19 Župnija Šiška v njej nima več rednih nedeljskih maš, zato pa se v njej k nedeljskemu bogoslužju zadnja leta redno zbirajo grkokatoliški verniki.

O pripravi in izvedbi obnovitvenih del na cerkvi sv. Jerneja (ki je kulturni spomenik državnega pomena), zlasti strešna kritina in cerkveno ostrešje sta bila potrebna celovite prenove, smo se pogovarjali s članom župnijskega gospodarskega sveta Aleksandrom Sašem Žagarjem, sicer tudi vodjem projekta.

Pogovarjali smo se s članom župnijskega gospodarskega sveta Aleksandrom Sašem Žagarjem. FOTO: Tatjana Splichal

Nam lahko na kratko opišete potek obnovitvenih del na stari cerkvi sv. Jerneja v Šiški? Kaj je bilo obnovljeno, koliko časa so dela trajala?

Največ časa je bilo potrebno za pravilno pripravo dela: najprej ocena stanja in določiti, kaj se bo obnavljalo, nato izbira tehnologije dela in materialov. Sledilo je usklajevanje z ZVKD in drugimi pristojnimi organi ter pogovori z izvajalci in zbiranje ponudb. Vse to smo začeli pripravljati že lani sredi leta.

Fotogalerija Tatjane Splichal:

Do sedaj smo v celoti obnovili strešno kritino s pripadajočimi elementi. Sanirali in zaščitili smo tudi ostrešje, ki stoji že od leta 1767. Samo izvajanje del na objektu je trajalo slab mesec, z vmesnimi prekinitvami, ko smo čakali na ugodno vreme.

Kdaj je bila cerkev pred tem nazadnje obnovljena in ali je na njej še kaj, kar v kratkem kliče po obnovi?

Nazadnje, približno pred 35 leti, se je le preložilo strešnike in zamenjalo letve. Ne vem pa, kdaj so pred tem potekale obnove.

Slovesna maša na god sv. Jerneja, zavetnika podružne cerkve. FOTO: Tatjana Splichal

Koliko ljudi je bilo vključenih v obnovo? Ali so obnovitvena dela morda tudi povezala župnijsko občestvo?

Za namen obnove cerkvice sv. Jerneja in tudi župnijske cerkve, ki bo prihodnje leto praznovala 100 let blagoslova, smo se na pobudo p. Silvina župljani povezali v gospodarskem svetu. Imamo to srečo, da smo se v župniji povezali različni strokovnjaki – gradbenik, arhitekt, pravnik in ekonomist – in smo lahko dobro sodelovali.

Moje mnenje je, da bi se morale cerkve po svetu bolj povezovati. Saj nas Kristus v ljubezni povezuje in smo le ljudje tisti, ki iščemo razlike. (Aleksander Sašo Žagar)

Koliko so obnovitvena dela stala in na kakšne načine ste jih financirali?

Obnova omenjenih del bo stala dobrih 41 tisoč €. Seveda, ko odpiraš dela na tako starem objektu, se vedno pokažejo nepredvidena dela. Bili smo tudi uspešni na letošnjem razpisu zavoda za kulturo, ki nam o pomagal z 20 tisoč €. Ostala sredstva smo zbrali župljani. Pred zimo bi radi še obnovili kritino nad Plečnikovimi arkadami za cerkvijo in obnovili protikorozijsko zaščito na pločevini zvonika. Predvsem slednje bo velik izziv.

Katoličani in grkokatoliki z roko v roki. FOTO: Tatjana Splichal

Nam lahko poveste nekaj besed o podružni cerkvi sv. Jerneja in njeni zgodovini? Če se ne motim, gre za kulturni spomenik državnega pomena?

Da, cerkev je spomenik državnega pomena. Sv. Jernej se v pisnih zgodovinskih virih prvič omenja leta 1370, ko so pred cerkvijo Habsburžani in Benečani podpisali dogovor o tem, komu bo pripadal Trst. Benečani so ob podpisu pogodbe pred cerkvijo za to mesto plačali 75.000 zlatnikov. S tem so se zaključili večletni spopadi. Sama cerkev stoji na mestu rimskega templja. To je dobro izkoristil tudi Jože Plečnik, ki je v letih 1933–1936 cerkvi dodal svoje vizije in jo naredil za biserček Ljubljane.

Fotogalerija Tatjane Splichal:

V cerkvi »gostuje« grkokatoliška župnija. Torej je cerkev sv. Jerneja tudi pričevalka ekumenizma?

Po koroni Župnija Ljubljana Šiška v cerkvi ni imela več rednih nedeljskih maš. Cerkvico sedaj vsako nedeljo uporabljajo grkokatoliki. Dobro sodelujemo in so nam hvaležni za pomoč, saj maše redno obiskuje tudi precej ukrajinskih državljanov. Moje mnenje je, da bi se morale cerkve po svetu bolj povezovati. Saj nas Kristus v ljubezni povezuje in smo le ljudje tisti, ki iščemo razlike.