Na današnjo Jernejevo nedeljo so tam obhajali žegnanjsko sveto mašo. Cerkev je od izbruha vojne v Ukrajini dana v uporabo grkokatoliški skupnosti: takrat so v njej postavili ikonostas, tam zdaj vsako nedeljo mašuje njihov duhovnik g. Mihajlo Hardi, svete liturgije pa se udeležujejo predvsem begunci iz Ukrajine.

Ikonostas pri sv. Jerneju v Ljubljani stoji od izbruha vojne v Ukrajini februarja 2022. FOTO: Tatjana Splichal

Danes so se pri sv. Jerneju v Šiški zbrali tako »Šiškarji« kot Ukrajinci. K maši so prišli tudi številni župljani, ki se sicer nedeljske svete maše udeležujejo v cerkvi sv. Frančiška Asiškega; nekaj starejših »Šiškarjev«, ki iz tega ali onega razloga ne morejo obiskovati »sv. Frančiška«, pa redno prihaja k sv. Jerneju, kjer nedeljsko bogoslužje tudi med letom obhajajo skupaj z ukrajinskimi verniki, in kot pravijo, so se po začetnih zadregah že navadili nekoliko drugačnega slavljenja ter z veseljem »skupaj rastejo« kot občestvo.

Slovesno bogoslužje je obogatil župnijski pevski zbor sv. Frančiška Asiškega s sopranistko Pio Brodnik.

Ob grkokatoliškem župniku Mihajlu je na Jernejevo nedeljo sveto mašo obhajal tudi šišenski župnik p. Ambrož Mušič. Slovesno bogoslužje je obogatil župnijski pevski zbor sv. Frančiška Asiškega s sopranistko Pio Brodnik.

 Ključarja Žiga in Sašo. FOTO: Tatjana Splichal

Zaprašeni »mežnar«

Izročilo Jernejeve nedelje je sicer v Šiški v zadnjih letih nekoliko zamrlo. Jernejevo ali »Komarjevo« nedeljo so nekdaj obeležili tudi s semnjem, župljane so po žegnanjski maši okoli cerkve pričakale stojnice s kmečkimi dobrotami in različnimi izdelki. Letos je odpadel tudi popoldanski koncert, ki so ga prirejali v prejšnjih letih, župnik Ambrož pa je danes vernike povabil, naj to lepo navado v prihodnjih letih znova obudijo.

 Pomen današnjega žegnanjskega bogoslužja je predvsem v občestvenem druženju grkokatoliške skupnosti in župljanov Šiške. FOTO: Tatjana Splichal

Cerkev sv. Jerneja ali Stara cerkev, kot jo poznajo »Šiškarji«, je po župnikovih besedah potrebna temeljite obnove: ko je cerkovnik in ključar Sašo davi župljane z zvonjenjem vabil k praznični sveti maši, se je pretrgala vrv enega od zvonov. Hujših posledic hvala Bogu ni bilo, domačega »mežnarja« je le pošteno naprašilo.

Pomen današnjega žegnanjskega bogoslužja je predvsem v občestvenem druženju grkokatoliške skupnosti in župljanov Šiške

»Navsezadnje smo res vsi eno«

Pomen današnjega žegnanjskega bogoslužja je predvsem v občestvenem druženju grkokatoliške skupnosti in župljanov Šiške: Ukrajinci tudi sicer nedeljske svete maše izkoristijo za druženje, po bogoslužju se zberejo še ob skodelici kave in pogovoru, danes pa so se jim pri tem pridružili tudi domačini.

Šišenski župnik p. Ambrož Mušič. FOTO: Tatjana Splichal

To občestvenost je v pridigi izpostavil tudi domači župnik p. Ambrož, ki je zbrane vernike povabil, naj v težavah in preizkušnjah ne »zaspijo«, temveč naj se v vseh življenjskih okoliščinah pomikajo naprej: ne smemo sesti pod smokvo in se ustaviti, vedno znova moramo vstati in se odpraviti naprej, je spodbudil zbrane vernike. To velja tako za begunce iz Ukrajine, ki kljub začasni izgubi doma Gospoda »kot gostje« slavijo v stari šišenski cerkvi, kot za domače župljane, ki s tem svojega svetišča niso »izgubili«, temveč so s človekoljubnim dejanjem pridobili nove brate in sestre v Kristusu.

Župnik grkokatoliške skupnosti Mihajlo Hardi. FOTO: Tatjana Splichal

Ko premagamo predsodke in pomisleke do vsega, »kar ni naše«, presenečeni in navdušeni ugotovimo, da smo navsezadnje res vsi eno.

Kajti, kot je dejala ena od župljank, ko premagamo predsodke in pomisleke do vsega, »kar ni naše«, presenečeni in navdušeni ugotovimo, da smo »navsezadnje res vsi eno«.

1/20