»Obrazi notranje moči« je skupni naslov programov, s katerimi v projekt Evropske prestolnice kulture (EPK) vstopajo cerkvene ustanove. In zakaj so se odločile za tak korak? „Ker je kulturno sinonim za pristno človeško in zato tudi za dobro in lepo; in ker med pristno človeško spadajo tudi izrazi vernosti, je primerno, da se v programu EPK pojavijo tudi verski izrazi kulture v Mariboru in partnerskih mestih. Če bi namreč v Mariboru in Sloveniji sploh izvzeli te izraze kulture, bi kulturo na naših tleh bistveno okrnili«; je pojasnil mariborski nadškof dr. Marjan Turnšek.

Ob tem je opozoril na »srečno ujemanje«, namreč časovno sovpadanje projekta EPK in jubilejnega Slomškovega leta v mariborski metropoliji, ki se je začelo 26. novembra na Ponikvi kot priprava na 150-letnico smrti prvega škofa v Mariboru bl. Antona Martina Slomška. Zato je, kot je dejal nadškof Turnšek, »samoumevno, da bo Maribor kot EPK sooblikovalo tudi vse, kar se bo tod dogajalo v spomin na Slomškovo delovanje. Maribor ni postal evropsko mesto šele s projektom EPK, ampak je lahko EPK, ker je že bilo evropsko mesto z močno kulturno tradicijo. In v koordinate evropske kulture ga je močno vpel tudi njegov prvi škof.«

Nadškof Turnšek je ob tem spomnil na nekaj evropskih potez škofa Slomška, ki »nikakor ni bil kakšen štajerski provincialec«, temveč je bil njegov duh »katoliško odprt in se je pogumno ter suvereno razgledoval po Evropi kot po svojem širšem domu«. Njegovo versko in kulturno delo je namreč daleč presegalo slovenske narodnostne meje. Ne samo, da je spremljal dogajanja od Francije do Rusije, ampak je po Turnškovih besedah vsaj trikrat zelo odmevno posegel v evropsko dogajanje. Prvič, ko je z ministrom Thunom urejal šolske učbenike in ko je leta 1848 salzburškemu metropolitu Frideriku Schwarzenbergu dal pisno pobudo, daleč pred drugim vatikanskim koncilom, za ustanovitev neke vrste avstrijske »škofovske konference« ali posveta vseh škofov v monarhiji.

Drugi Slomškov poseg v srednjeevropski prostor je bil namenjen benediktinskim samostanom, ko je na prigovarjanje kardinala Schwarzenberga, nadškofa v Pragi, sprejel nepriljubljeno nalogo vizitatorja benediktinskih samostanov po vsem ozemlju avstrijske monarhije; Slomšek je vizitiral šestnajst od devetnajstih opatij s tem pripomogel k novemu zagonu benediktincev v Srednji Evropi.

Tretje v Evropi odmevno Slomškovo delo je bilo, kot je poudaril nadškof Turnšek, prizadevanje za edinost kristjanov. Prvi med škofi v evropskem prostoru je namreč začel organizirano seznanjati ljudi s sramoto razdeljenosti med kristjani in s soodgovornostjo vseh za zbližanje. Leta 1851 je tako ustanovil bratovščino svetih bratov Cirila in Metoda, ki si je prizadevala za duhovni ekumenizem in se je kmalu razširila v češke škofije, na Slovaško, v Galicijo in prav tako na Madžarsko in v nemške dežele.

Tej evropski razsežnosti Slomškovega dela moramo seveda dodati tudi prizadevanje za kulturni blagor Slovencev, ki se je kazalo na področju šolstva, izdajanja slovenskih besedil s praktično prvo in največjo slovensko založbo Mohorjevo družbo. Ne nazadnje pa je, kot je dejal nadškof Turnšek, »iz Maribora že 1859, pred mnogimi drugimi evropskimi mesti, naredil za visokošolsko mesto«. Vsa omenjena dejstva potrjujejo pravilnost odločitve, da bo v sklopu dogodkov projekta Maribor 2012 - EPK tudi slavnostna akademija v čast A. M. Slomšku 19. septembra 2012, na dan njegove beatifikacije, v Mariborskem narodnem gledališču.

Dr. Ivan Štuhec pa je v imenu mariborske nadškofije in nosilca programa, Zavoda Antona Martina Slomška, predstavil program »Obrazi notranje moči«, ki je razdeljen v tri sklope. Poimenovanje programa je sicer sposojeno iz naslovnice knjige Alenke Rebula Tuta »Sto obrazov notranje moči«. S tem so prireditelji hoteli povedati, da »naš projekt temelji in izhaja iz človeka kot osebnosti in njegove notranje moči, ki je pustila zgodovinsko neizbrisno sled, kot je npr. Slomšek ali kot so posamezni ustvarjalci, ki bodo v projektih predvsem in na prvem mestu izražali svoj lastni notranji duhovni obraz.«

In kaj prinašajo trije programski sklopi? Prvi sklop vsebuje programe, ki so kulturno-pastoralnega značaja, drugi sklop je predvsem glasbeni, kjer bo poudarke na otroški in mladinski glasbeni produkciji, tretji pa vsebuje socialno kohezivno dejavnost ter lepe umetnosti (predvidene so razstave v galeriji Ars sacra in drugih lokacijah, kjer bo poleg znamenite razstave kodeksov iz cerkvene arhivske zakladnice, razstava jaslic in sodobnih umetnikov, med njimi Prešernovega nagrajenca Zmaga Jeraja in koroškega slikarja svetovnega slovesa Valentina Omana. V tem sklopu je tudi multimedijski recital na podlagi besedil Alenke Rebula Tuta).

Na fotografiji: Projekt Maribor - Evropska prestolnica kulture se bo prepletal z jubilejnim Slomškovim letom.