»Obrekovanje je prepovedan jezik«
Objava:
30. 09. 2013 / 09:56
Deli:
Čas branja:
2 minuti
Nazadnje Posodobljeno:
30.01.2018 / 17:12
»Obrekovanje je prepovedan jezik«
Papež Frančišek je ob njihovem prazniku nagovoril vatikanske žandarje.
»Obrekovanje je jezik, ki se ga v Vatikanu ne sme govoriti, je prepovedan jezik, kajti je jezik hudiča, ki ločuje, saj bratje postanejo sovražniki. To je past, to so razprtije«, je papež Frančišek dejal med nagovorom pri bogoslužju, ki ga je minulo soboto obhajal pred lurško votlino v vatikanskih vrtovih. Obreda so se udeležili vatikanski žandarji, ki so na včerajšnjo nedeljo obhajali praznik svojega zavetnika, nadangela Mihaela.
Zlo v Vatikan prodira in širi svoj strup preko prehoda, ki ga predstavlja obrekovanje, papeževe besede navajajo pri Radiu Vatikan. Govoriti slabo o drugem pomeni uničenje edinosti. Pred okužbo s to razprtijo pa ni nihče imun, je vatikanske žandarje opozoril sveti oče. Vloga žandarjev je zaščita varnosti v Vatikanu in tako naj bi za tarčo vzeli tudi nasprotnika, ki je še bolj sleparski od običajnega hudodelstva in proti katerem je nujno začeti boj. Res je, da morajo žandarji vatikansko državo varovati pred tatovi, zločinci ali sovražniki, da ti ne bi zavzeli mesta. Toda Napoleon se ne bo več vrnil, Napoleon je odšel, se je pošalil papež Frančišek. »Ni verjetno, da bi sem ponovno prišla kakšna vojska in zavzela mesto. Vojna se danes, vsaj tukaj, odvija drugače: to je vojna teme proti luči, noči proti dnevu.«
Papež je zato žandarje zaprosil, naj ne branijo le vrat in oken Vatikana, ampak tudi vrata src tistih, ki tukaj delajo – tako kot pred sovražniki in pastmi hudiča brani njihov zavetnik nadangel Mihael. Tja namreč želi vstopiti skušnjava, ki je po papeževih besedah hudiču zelo všeč, saj deluje proti edinosti. In pri tem ne gre za nekakšno pravljico, ampak za vsakdanje boje v Cerkvi, tudi v Vatikanu, saj se hudič ne boji monsinjorjev, kardinalov in niti papeža: »Hudič si prizadeva ustvariti notranjo vojno, neke vrste državljansko in duhovno vojno. V tej vojni se ne vojskuje z orožjem, ki ga poznamo, ampak z jezikom.« Z jezikom, ki je oborožen z obrekovanjem, je dodal papež Frančišek. Obrekovanje je kot strup, pred katerim se moramo vzajemno neprestano varovati.
Zlo v Vatikan prodira in širi svoj strup preko prehoda, ki ga predstavlja obrekovanje, papeževe besede navajajo pri Radiu Vatikan. Govoriti slabo o drugem pomeni uničenje edinosti. Pred okužbo s to razprtijo pa ni nihče imun, je vatikanske žandarje opozoril sveti oče. Vloga žandarjev je zaščita varnosti v Vatikanu in tako naj bi za tarčo vzeli tudi nasprotnika, ki je še bolj sleparski od običajnega hudodelstva in proti katerem je nujno začeti boj. Res je, da morajo žandarji vatikansko državo varovati pred tatovi, zločinci ali sovražniki, da ti ne bi zavzeli mesta. Toda Napoleon se ne bo več vrnil, Napoleon je odšel, se je pošalil papež Frančišek. »Ni verjetno, da bi sem ponovno prišla kakšna vojska in zavzela mesto. Vojna se danes, vsaj tukaj, odvija drugače: to je vojna teme proti luči, noči proti dnevu.«
Papež je zato žandarje zaprosil, naj ne branijo le vrat in oken Vatikana, ampak tudi vrata src tistih, ki tukaj delajo – tako kot pred sovražniki in pastmi hudiča brani njihov zavetnik nadangel Mihael. Tja namreč želi vstopiti skušnjava, ki je po papeževih besedah hudiču zelo všeč, saj deluje proti edinosti. In pri tem ne gre za nekakšno pravljico, ampak za vsakdanje boje v Cerkvi, tudi v Vatikanu, saj se hudič ne boji monsinjorjev, kardinalov in niti papeža: »Hudič si prizadeva ustvariti notranjo vojno, neke vrste državljansko in duhovno vojno. V tej vojni se ne vojskuje z orožjem, ki ga poznamo, ampak z jezikom.« Z jezikom, ki je oborožen z obrekovanjem, je dodal papež Frančišek. Obrekovanje je kot strup, pred katerim se moramo vzajemno neprestano varovati.
Vir: Radio Vatikan
Foto: splet
