Morda je odrasel človek, ki igra videoigremed katoliškimi sogovorniki še vedno nekakšen tabu. A jih ni tako malo – morda le niso najbolj glasni. O računalniških igricah je namreč prisotnih veliko stereotipov – da so vse nasilne, da se z njimi zlahka zasvojiš, da so nekoristna potrata časa. Pa poskusimo odgovoriti nanje.

Najprej lahko razčistimo, da računalniške igre same po sebi niso krive za nobeno vedenje, prav tako kot sladkor ni kriv, da so številni otroci predebeli, ali kot avtomobili niso krivi za to, da se ne gibamo dovolj. Prav tako, kot so avtomobili lahko zelo koristni in je sladkor dobra popestritev prehrane, če oboje uporabljamo v primernih okoliščinah in količinah, velja tudi za računalniške igre – lahko so čudovita popestritev življenja tako otrok kot odraslih, če znamo njihovo uporabo ustrezno regulirati.

Izberi svojo igro

V poplavi računalniških iger je kar nekaj skritih biserov, ki otroku lahko pomagajo pri razvoju ustvarjalnosti in domišljije ter kognitivnih sposobnos...