V zadnji letošnji številki revije SLO – časi, kraji, ljudje je v ospredju narava.

Podali smo se na Veliki kleč oz. Grossglockner in ugotavljali, katero ime je starejše. Spoznavali smo Vršič in njegove plazove, odpravili smo se na Križno goro, na kateri je božjepotna cerkev sv. Križa, prav tu pa so bili najdeni prazgodovinski grobovi, ki pričajo o poznorimski oz. poznoantični utrdbi. Obiskali smo tudi narodne parke v BiH. Z naravo je povezan tudi Igor Breznik, član »ljubljanskega sokola«, ki se je med drugim ukvarjal s smučanjem, plavanjem in planinarjenjem.

Ob 800-letnici dominikanskega reda predstavljamo samostan dominikank Velesovo, ki je bil ustanovljen leta 1238. Nadaljujemo pregled političnoupravnega okvira Slovencev v zgodnjem novem veku.

Ob primeru družine Ažman pa lahko spoznamo preganjanje Jehovih prič po drugi svetovni vojni.

Opisali smo gobavost, simptome in zgodovino bolezni, lobanja z znaki te bolezni je bila najdena tudi v grobišču na Lajhu v Kranju. »Okostje je bilo Razmeroma dobro ohranjeno, lobanja cela, postkranialne kosti pa delno uničene. Pripadalo je mladostniku, staremu okoli 15 let, domnevno moškega spola,« ugotavlja Petra Leben-Seljak.

Ob knjigah nikoli ne pomislimo na tistega, ki jo je vezal. Knjigovezi so bili pomembni, saj so s svojim delom ohranili marsikateri dokument pisne kulturne dediščine.

Iz časa prvega srbskega upora se je ohranil do zdaj najbolj pretresljiv spomenik srbske zgodovine – Ćele kula. Spomenik slovenskim prostovoljcem, padlim in umrlim na srbski strani v balkanskih vojnah in prvi svetovni vojni v letih1912–1918 stoji tudi v Ljubljani.