Cerkev sv. Marije Magdalene na rebri nad vasjo Pšata. FOTO: Jožef Pavlič

Med župnijskimi in podružničnimi cerkvami, posvečenimi spokornici in svetopisemski ženi sv. Mariji Magdaleni, je tudi podružnična cerkev na Pšati pri Cerkljah na Gorenjskem.

Sama vas je prvič omenjena v ustanovni listini velesovskega samostana redovnic dominikank leta 1238.

Duhovni pomočnik Lucijan Potočnik s Spodnjega Brnika je svoj govor zlasti namenil ženskam in ženam. FOTO: Jožef Pavlič

Kdaj so Pšačani zgradili prvo cerkev na razgledni vzpetini na levem robu vzpenjajoče se travnate površine nad vasjo, kjer so imele nekdaj velesovske dominikanke vinograd, ni znano, je pa znano, da jo je leta 1738 dozidal komendski vikar Andrej Rogelj, doma iz bližnjih Lahovč, ko je bil v Komendi župnik Maltežan baron Peter Jakob de Testaferrata, oče najslavnejšega Komendčana Petra Pavla Glavarja. Znano je tudi, da so Pšačani v 17. stol. zaprosili za sprejem pod komendsko malteško viteško župnijo, ker je bil cerkljanski župnik Krištof Schwab vnet protestant, sami pa se s tem, kot tudi bližnji prebivalci Štefanje Gore, niso strinjali.

Skrb za podružnično cerkev je prevzela tudi nova mežnarica Milena Slapnik. FOTO: Jožef Pavlič

Cerkev je leta 1752, ko je bil župnijski vikar v Komendi Peter Pavel Glavar, posvetil prvi goriški nadškof Karel Michael Athems, kar potrjuje vzidana marmorna plošča. Nadškof Athems je občudoval Glavarjevo napredno pastoralno delo, posebej poučevanje in izpraševanje krščanskega nauka po domovih župljanov, Glavar pa je denarno podpiral nadškofa pri zidavi bogoslovnega semenišča in drugih velikih projektih, sta bila tudi sicer močno povezana.

Ponos vaščanov so tudi trije obnovljeni oltarji, posvečeni sv. Mariji Magdaleni, Materi Božji in evangelistu Mateju. FOTO: Jožef Pavlič

Cerkev je prava baročna umetnina; zlasti glavni oltar, posvečen sv. Mariji Magdaleni, in stranska: desni je posvečen evangelistu Mateju, levi pa Materi Božji. Pšačani zanjo zelo skrbijo, jo obnavljajo od vrha do tal, zunaj in znotraj. Med dobrotniki je tudi rojak Jože Zupin, podjetnik na Bavarskem, nekdaj najboljši jugoslovanski spidvejist, ki se je z vaščani tudi veselil »smajne nedelje«, 23. julija, ko je maševal duhovni pomočnik Lucijan Potočnik, nekdanji blejski župnik, ki živi in pastoralno deluje na cerkljanski podružnici Spodnji Brnik. Veselila pa sta se tudi cerkvena ključarja Boštjan Jenko in Miha Mušič, saj sta to nedeljo dobila novo pomočnico. Maševalec Potočnik je po maši prebral sporočilo iz župnije odhajajočega cerkljanskega župnika mag. Jerneja Marenka, da bo nova mežnarica Pšačanka Milena Slapnik, ki je že doslej skrbela za cerkvene prte in drugo cerkveno perilo. Tako je prevzela nekdanjo nalogo cerkovnikov Nandeta Podjeda in žene Francke, ki sta iz starostnih razlogov prepustila to skrb mlajšim močem.

Z rojaki se je na »smajno nedeljo« veselil tudi dobrotnik cerkve Jože Zupin, ki sicer živi na Bavarskem. FOTO: Jožef Pavlič

Nande bo v kratkem pri svojem domu ob rečici Pšati postavil Mariji v čast in za mir na svetu visok lesen križ. Na njegova velika pretekla dela za Pšato in Pšačane spominja v lesu upodobljeno Kristusovo trpljenje v niši na vzhodni strani cerkve, pri oltarju sv. Mateja maketa cerkve sv. Petra v istoimenski vasi pri izlivu reke Pšate v Kamniško Bistrico in slika mostu čez omenjeno reko v tej Pšati, ko so se vaščani obeh vasi še prijateljsko družili v okviru srečanj Pšata-Pšata; poleg tega tudi številna praznovanja gregorjevega in izdelki, s katerimi si je Nande prizadeval duhovno dvigniti vaščane.

Duhovni pomočnik Lucijan Potočnik v prijateljskem pogovoru in druženju pri cerkvenem ključarju Boštjanu Jenku. FOTO: Jožef Pavlič

Tokrat sta jih pri maši na sam svetničin god poslavljajoči se cerkljanski župnik mag. Marenk in duhovni pomočnik Lucijan Potočnik. V duhovno izjemno poglobljeni pridigi, ki jo je zaradi patrocinija sv. Marije Magdalene namenil predvsem ženskam in ženam, je Potočnik spomnil zlasti na veliko vlogo, ki jo je ženski v družini in tudi v Cerkvi namenil sam Jezus. Spokornica Marija Magdalena je to zmogla, ker je »želela ostati v Jezusovi bližini«, se je dobro zavedala, da ji lahko le on vrne izgubljeno dostojanstvo, jo osvobodi demonov, ji da moč prav ljubiti. »Ljubezen ne mine, če je prava in resnična, je poudaril govornik. »Ljubezen Marije Magdalene je preživela smrt, je tudi njo preobrazila, ker je izkusila in preživela tudi trpljenje, … je postala prva oznanjevalka Jezusovega vstajenja. Učiti se ljubiti je življenjska naloga vsakega kristjana,« je opozoril govornik. Tudi, kako prav imeti rad ne le druge, marveč tudi samega sebe, spoštovati svoje telo, se zavedati svojih odlik pa tudi slabosti. »Ženska je predvsem ženska, ko ljubi. Tedaj tudi odpušča, prerašča svoja razočaranja, daje sebe v projekt božanske ljubezni. /…/ Zrela ljubezen se prepušča drugemu. V Mariji Magdaleni se kažeta naše hrepenenje po ljubezni in naša moč, da lahko ljubimo. Jezusova ljubezen je zastonjska. Bili smo ljubljeni, da lahko ljubimo.«

Številni Pšačani so se po maši še prijateljsko srečali in pogovorili. FOTO: Jožef Pavlič

Lucijan Potočnik je na spodbudo papeža Frančiška spomnil tudi na našo dolžno ljubezen do starih staršev in ostarelih, saj je prav to nedeljo njihov svetovni dan; je povabil k obisku pri njih, pogovoru, srečanju, kajti stari starši in ostareli bodo tega zelo veseli, imajo pa nam tudi veliko povedati.

Na prijateljsko povezanost z vaščani Pšate pri Dragomlju spominja tudi podarjena maketa njihove cerkve sv. Petra. FOTO: Jožef Pavlič

Po maši, med katero je lepo pel domači mešani cerkveni pevski zbor pod vodstvom zborovodja Mitja Žiberta, se je mašnik Potočnik še srečal v prijateljskem pogovoru z nekaj vaščani pri cerkvenem ključarju Boštjanu Jenku v smislu besed, ki jih je rekel na začetku maše, ko je Pšačanom zaželel prijetno smajno nedeljo v medsebojnem druženju. Tega pa Pšačanom ni treba dvakrat reči, saj so že od nekdaj tesno povezani med seboj, si pomagajo, prisluhnejo drug drugemu.

Vaščan Nande Podjed, »oče« mnogih projektov na Pšati, bo ob svoji hiši postavil tudi velik križ v zahvalo in priprošnjo Devici Mariji ter za dar miru. Simbolični križ že stoji. FOTO: Jožef Pavlič

Pšačanom je njihovo »smajno« pozlatilo lepo vreme po nedavnih dnevih strahu pred točo, poplavami in orkanskim vetrom, katerega posledice so vidne ob reki Pšati ob njenem nadaljnjem toku. Kako tudi veliki listavci in visoke smreke niso bili kos neurju, ki se je 19. julija razbesnelo tudi vzdolž reke Pšate.

S Pšate pri Cerkljah izvirata tudi dva duhovnika, oba Franceta: mag. Franc Turk in France Šuštar. Žal sta oba že pokojna. Franc Turk je bil izredno nadarjen, je bil celo gojenec Germanika v Rimu, je imel odličen spomin, bil silno razgledan, France Šuštar pa odličen pevec, zelo discipliniran in dostojanstven in, kar je danes redko, po desetih letih je sam prosil nadškofa za premestitev. Zavedal se je, da župnija potrebuje duhovno prevetritev in novo moč, duhovnik pa nove pastoralne izzive. Zgled za današnje župnike, ko nekateri kar ne morejo iz svojih župnij, čeprav vedo, da bi bilo dobro tako zanje kot vernike. Da bi bolj sledili Jezusu, ki je tudi »hodil iz kraja v kraj in učil ljudi«, apostoli pa po njegovih stopinjah in še malo ali pa veliko dlje.