Že uvod je nakazal ton večera. Spomnili so se začetkov prve knjige, ki je pred več kot desetletjem požela velik odziv in do danes dosegla skoraj šest tisoč prodanih izvodov. Avtor pa se je ob tem pošalil tudi na račun časa: »En fantek mi je rekel: »Sem videl tvojo knjigo pri babici, ampak takrat si bil še čisto črn.« Jaz sem rekel: leta minevajo.«

Od kuharja do duhovnika in nazaj k štedilniku

Čižmanova pot je vse prej kot običajna. Po poklicni izobrazbi je kuhar, kasneje pa je stopil na duhovniško pot, a kuhanja nikoli ni zares opustil. Prav nasprotno – vključil ga je v svoje delo z ljudmi. »Ko sem postal duhovnik, sem rekel nadškofu Alojziju Šuštarju: »Bodite vi brez skrbi, meni nobene kuharice ne bo treba rihtat.« In res – kuhal sem sam,« je z nasmehom povedal.

Marko Čižman je opisal, kako je prišel do receptov. FOTO: Matea Vaseva

Iz kuharskih tečajev, ki jih je organiziral v župniji, je zrasla tudi ideja za prvo knjigo. Drugi del pa je, kot pravi, logično nadaljevanje: »Rekel sem si, ne bom še enkrat ponavljal stvari, ki so v prvi knjigi – zdaj že predpostavljam, da kdo zna kaj skuhati.«

Knjigo Gremo kuhat II si lahko naročite preko spleta tukaj.

Knjiga, ki ponuja več kot recepte – tudi obilico misli

Nova knjiga je zasnovana drugače kot prva. Namesto koledarske oblike je zdaj bolj klasična, razdeljena po zaporedju jedi – od prigrizkov, predjedi, glavnih jedi do sladic. 

Nova knjiga Gremo kuhat II obložena z dobrotami iz svojih receptov. FOTO: Matea Vaseva

Posebnost ostajajo tudi kratke misli, ki spremljajo recepte. »Človek ni samo telo, je tudi duh. In tudi duh rabi kakšno dobro misel,« poudarja avtor. Ena njegovih najljubših je misel Alberta Einsteina: »Izogibajte se negativcev, imajo namreč problem za vsako rešitev.«

Včasih sem kje jedel in mi ni bilo všeč in sem si rekel, da bi tole lahko bilo precej boljše in sem naredil po svoje. (Marko Čižman)

Kuhanje kot ustvarjalnost (in malo improvizacije)

Čižman recepte zbira na različne načine – iz izkušenj, navdiha ali celo razočaranja. »Včasih sem kje jedel in mi ni bilo všeč in sem si rekel, da bi tole lahko bilo precej boljše in sem naredil po svoje.« 

Podobno velja za njegove kulinarične »popravke« znanih jedi, npr. irske kave: »V Lurdu smo šli na pijačo in sem videl, da imajo irsko kavo, ki je še nikoli nisem pil. Res sem bil fasciniran nad njo. Sem jo nato naročil še v več gostilnah, tudi v Ljubljani, in je bila »kar nekaj«. Rekel sem si, da moram naredit recept, da bodo ljudje vedeli, kakšna mora biti prava.«

Z leve proti desni: Marko Čižman, fotografinja Tatjana Splichal, oblikovalka Meta Češnovar in povezovalka Manica Ferenc z Družine. FOTO: Matea Vaseva

Priznal je tudi, da se je kdaj znašel v improvizaciji: »Enkrat sem moral narediti potico, pa nisem imel nič – samo moko in nutello,« in obrazloži, da je poleg dodal še nekaj malega lešnikov in ker kvasa ni bilo, je dal kar navaden kvas: »Ta iz vrečke, suhi kvas. In potica je bila na koncu prav dobra, sem se začudil.« 

Dokler kuhamo in jemo, je vse lepo. Ko pa je treba pospraviti, pa naenkrat vsi nekam hitijo. (Marko Čižman)

Zakulisje: jedi pokušali vsi, tudi tisti, ki so zunaj kosili travo

Pri nastajanju knjige so sodelovali tudi fotografinja Tatjana Splichal in oblikovalka Meta Češnovar. Fotografije, ki pogosto zavzamejo kar dve strani, so pomemben del knjige. »Če ti je fotografija všeč, se boš lotil kuhat,« je poudarila oblikovalka.

Čižman ob pogovoru z bralci. FOTO: Matea Vaseva

Zanimivo pa je bilo tudi zakulisje nastajanja: kuhali so v šolski kuhinji zavoda Sv. Stanislava, pogosto ob vikendih in med počitnicami, jedi pa so z veseljem delili z vsemi, ki so bili takrat tam. »Vedno smo povabili vse na kosilo – od receptorjev, duhovnikov, čistilk, do tistih, ki so kosili travo okoli zavoda,« je povedala fotografinja. 

Ko skupaj kuhajo, se ne upajo kregati. Takrat je vse v nekakšni idili. (Marko Čižman o poročenih parih na tečajih)

Kuhanje povezuje, dokler ne pride pospravljanje

Čižman kuhanje razume predvsem kot prostor srečevanja. To se kaže tudi pri njegovih kuharskih delavnicah za pare: »Ko skupaj kuhajo, se ne upajo kregati. Takrat je vse v nekakšni idili.« Ob tem pa ne manjka niti realističnih opazk: »Dokler kuhamo in jemo, je vse lepo. Ko pa je treba pospraviti, pa naenkrat vsi nekam hitijo.«

Če ti je fotografija všeč, se boš lotil kuhat. (oblikovalka Meta Češnovar)

Pokušina jedi iz knjige

Po predstavitvi knjige je bila miza polna dobrot po receptih iz kuharske knjige. FOTO: Matea Vaseva

Predstavitev se je zaključila z ogledom priprave sladic in pokušino jedi iz knjige, kjer so obiskovalci lahko poskusili različne kulinarične stvaritve Marka Čižmana, se pogovarjali z avtorjem o receptih in izmenjali svoje vtise.

Knjiga je namenjena vsem. »Mnoge jedi so dovolj preproste, da bodo začetniki ohranili vnemo. Vse jedi so zasnovane tako, da se jih lahko loti tudi celotna družina. Vsak bo nekaj pripravil in bo kosilo lahko hitro na mizi,« je za Družino povedal Čižman, ki vabi ljudi, da knjigo vzamejo v roke, si upajo stopiti za štedilnik ter ob pripravi jedi ustvarijo tudi prostor za srečanja, smeh in pogovor.

Sodelujoči na torkovi predstavitvi knjige. FOTO: Matea Vaseva