Otrok je čudež. Tega se ljudje najbolj zavejo, ko postanejo starši. V ritmu sedanjega življenja pa otroka pogosto dojemajo kot projekt, ki ga prestavljajmo v vedno poznejše obdobje.

Prav materinstvo bo spremljajo letošnji, že 24. teden za življenje. Njegov slogan namreč je »Od materinega naročja povišuje naše dneve« (Sir 50, 22). Teden za življenje se bo začel v nedeljo, 4. oktobra, z molitveno uro na Brezjah ob 15. uri. Po njej bo evharistično bogoslužje vodil Viktor Primožič, župnik župnije Kropa.

V naslednjih dneh bodo v župnijah po Sloveniji (v Mariboru, Borovnici, Velenju in še kje) srečanja za mlade. Teden za življenje se bo končal v ponedeljek, 12. oktobra, v Ljubljani s predavanjem upokojenega nadškofa Antona Stresa na teološki fakulteti. Govoril bo o človekovem dostojanstvu.

Novo upanje po splavu

Založba Družina se tednu za življenje pridružuje z izdajo knjige Novo upanje po splavu, v kateri so predstavljena mnenja strokovnjakov ter osebne zgodbe staršev, ki so umetno prekinili nosečnost.

Teolog in terapevt individualne, zakonske in družinske terapije Jani Jeriček, ki dela v Zavodu ŽIV!M, je o splavu spregovoril skozi oče teologije telesa, upokojeni mariborski nadškof Marjan Turnšek spodbuja k odpuščanju in molitvi za splavljenega otroka, moralni teolog in bioetik Tadej Strehovec razmišlja o telesnem tveganju in psiholoških posledicah splava, Polonca Sokol, voditeljica delavnic Teologija telesa za mlade na Zavodu iskreni.net, pa govori o ženski, nevropsihiater Jožef Magdič, dr. med., pa je predstavil, kako se v svojem poklicu srečuje z ženskami, ki razmišljajo o splavu, medtem ko se sam bojuje za otrokovo življenje, in zdravljenje žensk po splavu.

V knjigi so zbrana tudi pričevanja nekaterih staršev, ki so se odločili, da svojo izkušnjo splava delijo z bralci. Delili so svoje zgodbe o razmerju, odločitvi za splav in posledicah te odločitve. Razlogi so bili različni: od zdravstvenih in finančnih do celo zahtev sorodnikov. Spregovorile pa niso le matere, temveč tudi očetje. Njihove izkušnje pričajo o tem, kako težka je bila njihova odločitev in kako jih je zaznamovala.

Kaj pa vidva čakata?!

Prav v teh dneh pa je pri založbi Umco izšla še ena knjiga, ki govori o boju za otroka. V potrošniški družbi smo vajeni, da ko si nečesa zaželimo, to tudi dobimo. Podobno menijo tudi mladi, ko si zaželijo otroka. Kaj pa, ko se pričakovanja ne izpolnijo?

Svojo trnovo pot do spočetja sina je v knjigi Kaj pa vidva čakata?! opisala v svojem prvencu Suzana Zagorc. Pri tridesetih letih se je odločila, da bo postala mati. A Bog je imel drugačne načrte. Popeljal jo je skozi različna spoznanja, preden se ji je želja po otroku končno uresničila. Zavedala se je, da je medtem na svoje telo gledala kot na skupek vlaken, izgubljala pa je svoj duhovni vidik. Ko ji uradna medicina ni znala pomagati in so ji zdravniki pripisovali malo možnosti za zanositev, se je obrnila na alternativno medicino, kjer pa so ji vsi obljubljali uspeh, če bo sledila navodilom. Zdaj priznava, da je pri marsikomu šlo le za zaslužek.

Njena želja po otroku pa je postajala vedno bolj iskrena, pristna, močna. V letih upanja in razočaranj razen medicinske literature ali posameznih forumov ni imela nobenih informacij žensk, ki so se morale bojevati za materinstvo. Zato je začela pisati, kar je bila zanjo tudi terapija, hkrati pa bo knjiga pomagala drugim ženskam.

Specialist ginekologije in porodništva Primož Reš pa parom svetuje, naj se za otroka odločijo zgodaj, saj se težave pri zanositvi lahko pojavijo že v poznih tridesetih letih.

Več o sloganu in tednu za življenje si preberite v novi številki Družine (letnik 64, št. 40).